"O izključni gospodarski coni se je Hrvaška pogovarjala z Italijani v Zagrebu konec novembra, pred tem pa so Sloveniji poslali sporočilo o namenu v duhu dobrososedskih odnosov in novega vzdušja med državama", navaja zagrebški časnik. "Od takrat sta se Slovenija in Hrvaška pogovarjali tako na ravni ministrov kot tudi predsednikov obeh vlad, Andreja Plenkovića in Janeza Janše. Sloveniji so pojasnili, da se z uvajanjem izključne gospodarske cone nič ne spreminja, kar je Slovenija tudi sprejela", še piše časnik.
"Prejšnji zadržki Slovenije so izhajali iz njene domneve, da ima nekatere pravice, sicer pa je celo arbitražna odločitev, ki je Hrvaška v nasprotju s Slovenijo ne priznava, jasno povedala, da Slovenija nima nobenih pravic južno od svoje meje teritorialnega morja. Arbitražna odločitev je celo predvidevala, da bi bil ves Jadran zaprt z izključno gospodarsko cono. Sicer pa niti v tem primeru to ne bo vplivalo na razmejitev", še poroča Večernji list.
Zunanji ministri Hrvaške, Italije in Slovenije se bodo sicer v soboto sestali v italijanskih Benetkah, je v soboto sporočil premier Janša. S premierjema sosednjih držav pa je v luči dobrih medsosedskih odnosov že govoril po telefonu, je zapisal na Twitterju.
Pavliha: Slovenskim ribičem se bo odvzela možnost lova v odprtem morju
"Hrvaška izključna ekonomska cona - pa tudi italijanska - bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju, ker ga ne bo več," je medtem za STA dejal profesor mednarodnega pomorskega prava Fakultete za pomorstvo in promet Marko Pavliha.
Poleg tega bi hrvaška izključna ekonomska cona lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem, je opozoril. "Zato bi morala naša država protestirati po diplomatski poti ali kako drugače doseči obnovitev pogajanj glede implementacije arbitražne odločbe, zdaj tudi v luči Hrvaške izključne ekonomske cone," je dejal.
Manj težav ima po njegovem mnenju Slovenija z italijansko namero razglasitve izključne ekonomske cone, "ker najverjetneje ne posega v osimsko mejo, niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško". Spodobilo pa bi se, da bi Italija v skladu z dobrososedskimi odnosi "vendarle Slovenijo obvestila o takšni nameri", je dodal Pavliha.
Mednarodno pravo sicer načeloma ne preprečuje Italiji in Hrvaški, da razglasita svoji izključni ekonomski coni, pojasnjuje profesor in dodaja, da Evropska unija tiho podpira širitev ekonomskih con svojih članic, ker s tem širi svoj teritorij.
V skladu s konvencijo Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 (UNCLOS) imajo države možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Gre za pravice, da obalna država v tej coni razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju, torej zlasti lovi ribe in črpa nafto, lahko pa opravlja še druge dejavnosti, denimo izkorišča morsko energijo, postavlja umetne otoke, polaga cevi in kable, znanstveno raziskuje morje in varuje okolja," pojasnjuje profesor Pavliha.
Kjer takšna razširitev suverenih pravic obalne države trči ob iste pravice drugih držav, zlasti tistih, ki so druga ob drugi ali druga nasproti druge, pa konvencija narekuje dogovor držav, še opozarja.
"Čeravno ladje tujih držav v izključni ekonomski coni načeloma uživajo svobodo plovbe, je ta omejena s pravico obalne države, da za to območje sprejema predpise in jih izvaja," je opozoril Pavliha.
Obstaja možnost zaustavitev ladij, ki plujejo v Luko Koper
"Vsaj teoretično torej obstaja možnost, da bo država, ki ima izključno ekonomsko cono, v teh vodah zaustavila določeno ladjo, ki je npr. namenjena v Luko Koper, jo privedla v pristanišče, morda tudi pod pretvezo, da je kršila predpise. Prizadeta država bi sicer nato imela možnost tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu," je pojasnil profesor.
Spomnil je, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 omenila, da ima Hrvaška možnost razglasitve izključne ekonomske cone. Slovenija te možnosti nima, medtem ko ima v območju stika z odprtim morjem zgolj komunikacijske svoboščine, ki jih ima sicer že tako ali tako po režimu, ki velja za izključne ekonomske cone - od svobode plovbe, preleta do polaganja podmorskih kablov in cevovodov.
Hrvaška za izvajanje svojih pravic v coni ne bo smela posegati v te svoboščine, vključno v območju stika in tam tudi ne izvajati jurisdickcije nad tujimi ladjami - ne slovenskimi ne ladjami tretjih držav. V primeru suma, da kršijo te svoboščine, pa bo Hrvaška v svoji izključni ekonomski coni lahko izvajala nadzor, razen v območju stika, kjer pa po razsodbi Hrvaška ne sme izvrševati nobenih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja svojega prava proti ladjam, ki plujejo v Slovenijo ali iz nje, pojasnjuje Pavliha.
Slovenija bo v skladu z določili konvencije UNCLOS v hrvaški ali italijanski izključni ekonomski coni lahko kot "geografsko prikrajšana država" upravičena do izkoriščanja živih bogastev, vendar bi bili za to potrebni posebni dogovori, je opozoril Pavliha.
Spomnil je, da je tudi Slovenija sprejela zakon o ekološki coni in epikontinentalnem pasu. "Vendar ga je na podlagi arbitražne odločbe korektno razveljavila," je dodal.
