Referenduma se je udeležilo 3854 občanov, oziroma 40,61 odstotka vseh volilnih upravičencev v tej vzhodnoslovenski občini. Za primerjavo, udeležba na lokalnih volitvah leta 2018 je bila 50,04 odstotka. Proti postavitvi stolpa se je po nueradnih podatkih izreklo 1697 občanov, postavitev stolpa pa je podprlo 2143 volivcev.
Glasovanje je potekalo na 14 voliščih, ob strogih epidemioloških ukrepih. Varnostniki so na volišča spuščali omejeno število ljudi, obvezno je bilo razkuževanje rok, vsak volilec pa je za glasovanje dobil svoj kemični svinčnik.
Pobudnica referenduma Eva Žgajner je po koncu glasovanja dejala, da potrditev gradnje stolpa zanjo ne pomeni poraza. Njen cilj je namreč bil, da se občina ne odloči samovoljno pač pa da vpraša ljudi, kaj si mislijo o postavitvi stolpa. "Žal mi je, da se je to zgodilo med epidemijo, ker je ta bistveno vplivala na volilno udeležbo. Edino pravilno ravnanje bi bilo, da občina projekt naredi sprejemljiv za vse, kar pomeni, da spremeni lokacijo stolpa," je še dejala Žgajnerjeva. Gradnji stolpa je namreč nasprotovala zaradi slabo izbrane lokacije, nerealnih finančnih analiz poslovanja in stroškov gradnje ter slabo premišljene vsebine projekta, ki v Rogaško Slatino razen razgleda ne prinaša praktično ničesar novega, ampak le konkurenco obstoječim objektom, kot sta muzej Anin dvor in pivnica, je prepričana.
Medtem pa je slatinski župan Branko Kidrič izrazil veselje, da so ljudje podprli gradnjo stolpa "Predvsem sem zadovoljen, da se bo naša občina lahko še naprej razvijala v dobrobit vseh občanov in ponudila nekaj več. To potrjuje tudi, da se ljudje zavedajo, kako pomemben je razvoj in kako občina potrebuje priložnosti, ki jih s seboj prinaša projekt," je dejal Kidrič.
Na slatinski občini so sicer izračunali, da bo stolp na letni ravni prinesel vsaj 300.000 evrov prihodkov v občinski proračun.
