Iranski predsednik Hasan Rohani je za smrt vodilnega jedrskega znanstvenika okrivil Izrael. Mohsen Fahrizadeh, ki naj bi bil eden ključnih mož pri iranskem jedrskem programu, je bil ubit v petek v napadu na avtomobil. Vodja jedrske organizacije Ali Akbar Salehi je zagotovil, da njegova smrt ne bo zavrla napredka jedrskega programa.
Rohani je v izjavi na svoji uradni spletni strani v povezavi s smrtjo znanstvenika danes prst uperil v Izrael, ki da je deloval kot "plačanec" ZDA. Da "obstajajo resni znaki za izraelsko vpletenost" je že v petek dejal tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.
Fahrizadeh je glede na navedbe iranskega obrambnega ministrstva utrpel hude poškodbe v napadu oboroženih napadalcev na njegov avtomobil v predmestju Teherana. Kasneje je jedrski znanstvenik, ki je na obrambnem ministrstvu vodil oddelek za raziskave in inovacije, v bolnišnici podlegel poškodbam.
Rohani je danes tudi zatrdil, da smrt znanstvenika ne bo vplivala na znanstveni napredek Irana, njegov umor pa je pripisal "šibkosti in nezmožnosti" sovražnikov Teherana, da bi ustavili ta napredek.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Tudi vodja iranske jedrske agencije Ali Akbar Salehi je zagotovil, da smrt Fahrizadeha ne bo niti ustavila niti ovirala napredovanja v jedrskem programu države. "Poti Fakrizadeha bomo sedaj sledili še bolj intenzivno," je sporočil danes.
Iz Irana je slišati tudi napovedi maščevanja za napad. Vojaški svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Ajatole Alija Hameneja Hosein Dehgan je po poročanju britanskega BBC obljubil, da bodo storilce udarili kot grom.
Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Madžid Taht Ravanči je njegovo smrt označil za jasno kršitev mednarodnega prava, njen namen pa naj bi bil povzročiti kaos v regiji.
ZDA so leta 2008 proti Fahrizadehu uvedle sankcije zaradi dejavnosti, ki naj bi prispevale k razvoju iranskega jedrskega programa, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa ga je nekoč opisal kot očeta iranskega razvoja jedrskega orožja.
Napad se je zgodil manj kot dva meseca pred predvideno prisego novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna. Biden je obljubil, da se bo vrnil k diplomaciji z Iranom, potem ko je trenutni predsednik Donald Trump leta 2018 odstopil od iranskega jedrskega sporazuma in ponovno začel uvajati sankcije proti državi.
