Kot je znano, so se na Danskem iz strahu pred nadaljnjim širjenjem novega koronavirusa nedavno odločili za množičen poboj nork (Mustela lutreola), kuni podobnih ob vodah živečih živali, ki jih redijo predvsem zaradi njihovega dragocenega krzna. Do zdaj so jih pobili že najmanj deset milijonov in jih zagrebli v množična, a kot kaže preplitva grobišča. Ta mrtev živelj zdaj vstaja od mrtvih. Ne sicer dobesedno, a z nekaterih območij vendarle poročajo, da so razpadajoča telesca nork pokukala na površje. Začelo se je v noči na ponedeljek, krivci za to pa so plini, ki nastajajo ob razkroju trupelc, zaradi česar se je tanka plast zemlje ponekod razgrnila.
Prelahka zemlja
Na vojaškem vadbišču na vzhodu danskega polotoka Jutland, kjer so jih s tovornjaki v prerani grob »položili« več tisoč, zagato zdaj rešuje policija, ki grobišče prekriva z dodatno zemljo, poroča britanski Guardian. »Ko trupla razpadajo, lahko nastajajo plini. Zato celotna zadeva nekoliko narašča. Tako v najslabših primerih na površje porine norke,« je pojasnil tiskovni predstavnik policije Thomas Kristensen. Dodal je, da gre za naraven proces in da »na žalost en meter zemlje ni samo en meter zemlje, odvisno je od tega, za kakšno prst gre. Težava je v tem, da je peščena zemlja na zahodu Jutlanda prelahka, zato moramo to prekriti z dodatno zemljo.« Policija sicer zagotavlja, da dogajanje ne predstavlja nevarnosti za širjenje virusa. Kristensen je denimo pojasnil, da so trupelca pred zakopom dezinficirali in prekrili z apnom, virus pa se je tako ali tako prenašal z dihanjem nork. Te zdaj jasno več ne dihajo. Manjša nevarnost kljub temu obstaja. Kot je še pojasnil Kristensen, so »majhne količine bakterij lahko ostale ujete v krznu, mrtvim živalim pa se nikoli ni zdravo približevati.«
Trupelca so ležala po cesti
V norkah so sicer odkrili nekoliko mutirano različico novega koronavirusa, ki se lahko z živali prenaša na človeka. Ker so se bali, da bi mutacija ogrozila učinkovitost cepiv proti covidu-19, so se odločili za zakol celotne populacije. Rejci, ki jih je na Danskem več kot 1000, a še vedno precej manj kot nork, ki naj bi jih bilo tudi do 17 milijonov, bodo od države sicer prejeli nadomestilo. Vlada jim je ponudila celo dodatek, če norke zakoljejo v roku desetih dni.
Vnema, s katero so se lotili množičnih pobojev, je sicer privedla do nekaterih težav. Zadnja s preplitvimi grobovi je zgolj češnja na vrhu torte. Na začetku meseca so denimo poročali o primeru, ko je bil s trupli nork posejan slabih 20 kilometrov dolg odsek ceste. Na poti do zadnjega počivališča so namreč popadala s tovornjaka. Odgovornost so pripisali vozniku, ki ni ustrezno zavaroval svojega tovora. Težavo predstavlja tudi smrad, ki veje z grobišč. Policija je na to opozorila bližnje kmete, a je hkrati poudarila, da sam smrad ne predstavlja nobene nevarnosti za zdavje. Nevarnosti po njihovih navedbah ne predstavljajo niti te zadnje »zombi norke,« razen če bi posameznik z njimi prišel v neposreden stik, a množična grobišča tako ali tako varujejo. Nekateri lokalni mediji sicer opozarjajo, da so živali morda zagrebli preblizu jezer in drugih vodnih virov, zaradi česar bi lahko prišlo do onesnaženja podzemne in pitne vode. Najmanj dva župana sta že zahtevala izkop vseh nork in njihov zažig, še poroča Guardian.
Danske oblasti celotno operacijo z norkami sicer označujejo za velik uspeh, od 15. septembra namreč niso več zaznali nobene nove okužbe s tem mutiranim sevom novega koronavirusa. Menijo, da so ga »najverjetneje izkoreninili.«
