Predlog šestega protikoronskega zakona sega na različna področja, tako kot predhodnih pet pa daje pomemben poudarek zaščiti delovnih mest in ohranitvi delovanja gospodarstva. "Ukrepi so osredotočeni na to, da podjetja dobijo čim več neposredne pomoči," je dopoldne dejal finančni minister Andrej Šircelj.
Vrednost ukrepov je ocenil na eno milijardo evrov. Od tega se bo večina namenila za subvencioniranje čakanja na delo, ki se podaljšuje do konca januarja 2021, ter delno kritje fiksnih stroškov podjetij, ki je ena od novosti tokratnega zakona.
Država bo del fiksnih stroškov povrnila pravnim in fizičnim osebam, ki so bile registrirane najkasneje do letošnjega 1. septembra in zaradi posledic epidemije covida-19 ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Do pomoči bodo v zadnjem letošnjem četrtletju upravičene v primeru 30-odstotnega padca prihodkov. Višina nadomestila se bo izračunala v določenem deležu od lanskih prihodkov upravičenca do tega ukrepa.
Edvard Paulič (LMŠ) je ob tem opozoril, da bi morali podjetjem, ki ne morejo poslovati zaradi vladnih ukrepov, povrniti fiksne stroške v celoti. Igor Peček (LMŠ) je delno povračilo fiksnih stroškov podjetij pozdravil, a opozoril, da pogreša ukrepe za blaženje neposrednega izpada prihodkov ter izboljšanje likvidnostnega položaja podjetij.
V koaliciji prikimavali ...
Kot je dopoldne omenil tudi premier Janez Janša, se sicer s predlogom zakona dodatno sprošča jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij. Po novem bo banka lahko podjetju dala posojilo v višini do 25 odstotkov njegovih prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne več le deset odstotkov. Odpravlja pa se obvezni pobot.
Novost je tudi obveznost sprejetja primerne zaposlitve takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb in ne šele po treh mesecih. Aleksander Reberšek (NSi) je to določbo pozdravil, "saj imamo na zavodu za zaposlovanje veliko ljudi, ki ne želijo delati, nekateri pa izkoriščajo ta sistem". Koalicijski poslanci so prikimavali tudi drugim predlaganim ukrepom. "Šesti protikoronski zakon prinaša mnogo dobrih rešitev," je dejala Mojca Škrinjar (SDS). Izpostavila je podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.
Po novem bo višina nadomestila plače v primeru čakanja na delo omejena z višino povprečne plače v državi in ne več z višino nadomestila za primer brezposelnosti, je spomnil Jure Ferjan (SDS). Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska, pri čemer imajo poslanci na mizo dopolnilo, s katerim bi za majhna podjetja ta delež zvišali na 100 odstotkov.
Predlog zakona prinaša med drugim tudi dodatke za delo v sivih in rdečih conah, bivanje starša z otrokom v bolnišnici, pokrivanje izpada prihodkov kmetom, kritje izpada prihodkov vrtcem, subvencioniranje zaščitne opreme za študente zdravstvenih in socialnih ved, topel obrok za učence in dijake iz socialno šibkih družin ter zagotovitev informacijsko-komunikacijske tehnologije šolam.
... v opoziciji odkimavali
V opoziciji so opozarjali, da predlog tokratnega protikoronskega zakona tako kot že nekateri njegovi predhodniki vsebuje določbe, ki s premagovanjem koronske krize nimajo nobene povezave. Samo Bevk (SD) je predlagal, naj se vse pošlje v presojo na ustavno sodišče. S tem bi po njegovih besedah očistili zakonodajni virus, zaradi katerega številni ne zaupajo več vladi in ukrepom za blažitev posledic epidemije. "Ukrepi vlade so postavljeni nekako tako, kot bi kokoši želel nahraniti na način, da jim daš kuruzo pod steklo. To je delanje vtisa, da je denarja veliko, da vlada dela," pa je dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič.
Ena izmed teh podtaknjenih določb je predlagana odprava akreditacije visokošolskih zavodov. "Gre za personificiran člen, naravnan na univerzo ideologa SDS Petra Jambreka," je ugotovila Nataša Sukič (Levica) in opozorila, da bi njegova potrditev pomenila legalizacijo korupcije.
Opozicija nasprotuje tudi zvišanju kazni za tiste, ki v času epidemije ne bi spoštovali omejitev zbiranja na javnih krajih. Tina Heferle (LMŠ) je opozorila, da ta represivna določba ne sodi v interventno zakonodajo, s katero se poskuša omiliti posledice, ki jih je za gospodarstvo in ljudi prinesel drugi val epidemije. Violeta Tomić (Levica) pa je dodala, da gre predvsem za poskus kriminalizacije vsakršnega protesta proti avtoritarni vladi Janeza Janše.
Sukičeva pa je ugotovila: "Kaznovan bo vsakdo, ki bi si drznil demonstrirati proti tej vse bolj ponoreli in avtokratski oblasti ali celo, ki bi si drznil s svojo kritiko te zveličavne oblasti zapisati na socialnih omrežjih." Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je ob tem pripomnila, da tisti, ki spoštujejo ukrepe vlade, ne bodo kaznovani.
