Ugotovitve opazovalcev so v popolnem nasprotju s tistimi po volitvah leta 2019, ko je bivši predsednik Morales dobil neustavni četrti mandat na volitvah. To je sprožilo tedne protestov, na katerih je v nasilju umrlo 36 ljudi, 800 pa je bilo ranjenih. Opazovalci so takrat poročali o nepravilnostih in kršitvah.
"Ljudje so glasovali svobodno in rezultat je jasen, ki daje močno legitimnost bodoči vladi, bolivijskim institucijam in volilnemu procesu," je na Twitterju sporočil Manuel Gonzalez, vodja opazovalne misije OAS ob objavi predhodnega poročila.
Po preštetih glasovih z več kot 90 odstotkov volišč je po podatkih volilne komisije Arce prejel 54,5 odstotka glasov. To je več, kot je ta 57-letni ekonomist iz Gibanja za socializem (MAS) potreboval za zmago v prvem krogu volitev. Njegov glavni tekmec, bivši sredinski predsednik Carlos Mesa je prejel 29,2 odstotka glasov, desni kandidat Luis Fernando Camacho pa 14,2 odstotka.
Navkljub pandemiji covida-19 je volilna udeležba znašala rekordnih 87 odstotkov.
Arcejevi tekmeci so njegovo zmago že priznali, pa tudi začasna predsednica Jeanine Anez, ostra kritičarka levičarske stranke MAS in Moralesa.
Po ustavi v prvem krogu volitev zmaga predsedniški kandidat, ki dobi več kot 50 odstotkov glasov ali pa več kot 40 odstotkov glasov in ima desetodstotno prednost pred najbližjim tekmecem.
Kljub očitni zmagi Arceja, ki pomeni vrnitev stranke MAS na oblast leto dni po odstopu njenega zgodovinskega voditelja Moralesa, je v desni trdnjavi Santa Cruz več sto ljudi že protestiralo, prav tako v mestu Cochabamba in prestolnici La Paz, češ da je zmagal s prevaro. Izrazili so tudi nasprotovanje vrnitvi Moralesa, ki se je po lanskih volitvah zatekel v Argentino. Po zmagi Arceja je že napovedal vrnitev.
