"Po svetu je na vodilnih položajih še vedno daleč premalo žensk, predvsem v gospodarski in finančni sferi, tudi v centralnih bankah," je v pogovoru za francoski gospodarski tednik Challenges poudarila predsednica ECB.
Lagardova, prva ženska na čelu osrednje denarne ustanove v območju evra doslej, je kritična, ker centralne banke v 19 evrskih državah vodijo moški in sta z nemško kolegico Isabel Schnabel edini ženski v 25-članskem svetu ECB. "Ne bi smelo biti tako," je menila.
Sama odločno zagovarja spremembe na delovnem mestu. Prepričana je, da je treba moške spodbujati k očetovskemu dopustu in jim tega dovoliti v daljšem obdobju, ne le za nekaj dni ali tednov.
Spomnila je še na spolno vrzel v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je še vedno pri 13 odstotkih. "Spolna neenakost še vedno obstaja v obliki dostopa do trga dela," je dodala.
Pandemija je to neenakost po njenih besedah še poslabšala, saj da so bile ženske aktivne na vseh frontah. Delale so od doma in hkrati skrbele za otroke. "Kot v vsaki gospodarski krizi, so v večji nevarnosti, da izgubijo delo ali se jim zniža plača," je opozorila.
Na pogovor za časnik se je na družbenem omrežju twitter odzvala tudi Schnabelova, ki se ji zdi izpostavljanje tovrstnih vprašanj zelo pomembno.
Lagardova je sicer o spolni neenakosti, odkar je prevzela mesto predsednice ECB, spregovorila že večkrat. Julija je med drugim dejala, da se ženske voditeljice, denimo nemška kanclerka Angela Merkel in novozelandska premierka Jacinda Ardern, bolje spopadajo s koronavirusno krizo.
