V soboto so se na spornem območju Ladakh v Himalaji, kjer državi nimata določene meje, znova udarili indijski in kitajski vojaki. Domnevni spopad, o katerem je le malo informacij, naj bi bil usoden za pripadnika indijskih posebnih enot. Šlo naj bi za vojaka tibetanskega porekla, o njegovi smrti pa ja sprefovoril tibetanski politik v izgnanstvu Namgyal Dolkar Lhagyari, poroča katarska televizija Aljazeera. Uradnih poročil o smrti, s strani državnih organov, sicer ni.
Indijsko obrambno ministrstvo je za svež incident okrivilo kitajske vojake, ki naj bi skušali osvojiti več ozemlja na spornem območju. Indijski mediji ob tem poročajo, da naj bi v dveh ločenih poskusih kitajski vojaki skušali zavzeti jezero in nekaj hribov, ki so sicer pod nadzorom indijske vojske.
Kitajsko obrambno ministrstvo je obtožbe zanikalo: "Kitajske obmejne enote se vedno dosledno držijo dogovorjene črte nadzora," je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministra Zhao Lijian. Po navedbah območnega poveljnika kitajske Osvobodilne ljudske vojske Zhanga Shuilija pa naj bi provokacije izvajali indijski vojaki. "Poteza indijske strani je resno posegla v ozemeljsko suverenost Kitajske ter spodkopala mir in stabilnost na kitajsko-indijskem obmejnem območju," je dejal Shuili.
Vojski sta se sicer na območju spopadli že sredi junija, a le s hladnim orožjem, v incidentu pa naj bi bilo ubitih več indijskih vojakov. To so bile prve smrtne žrtve vojaškega spopada med državama po letu 1975. Po tem incidentu sta obe strani v bližino napotili vojaške okrepitve, a hkrati sta pričeli z intenzivnimi diplomatskimi pogovori. Ti očitno niso obrodili sadu.
Zgodovina indijsko-kitajskih mejnih sporov
Indija je sicer mejni spor s Kitajsko podedovala od Britancev, ki so kolonialno zasedali Indijo in leta 1914 s tibetansko in kitajsko vlado sklenili dogovor o meji. Tega dogovora sodobna kitajska vlada ne priznava in zato za svoje šteje velike dele ozemlja, ki je takrat pripadlo Indiji.
Prvi mejni spor med modernima Indijo in Kitajsko sicer sega v leto 1959, ko je tedanji indijski premier Jawaharlal Nehru obiskal Peking in izpostavil nestrinjanje glede kitajskih zemljevidov, ki so mejo zarisovali južneje kot so jo zarisali britanski kolonisti. Tedanji kitajski premier Zhou Enlai je odgovoril, da Kitajska kolonialnih meja ne sprejema.
Prvi mejni spopad med državama se je nato zgodil leta 1962, ko so kitajski vojaki planili na ozemlje, ki ga je zasedala Indija. Po štirih tednih vojskovanja so se kitajske sile umaknile, a so obdržale dele severnega Kašmirja.
Strani sta se spopadli še leta 1967 in 1975, v spopadih pa je umrlo več sto vojakov na obeh straneh.
Zadnji konflikt se je pripetil leta 2017, ko sta velesili svoji vojski napotili v regijo Doklam, ki se sicer nahaja v sosednji državi Butan. Kitajska je tam namreč gradila cesto, indijska vojska pa je hotela to preprečiti. Konflikt se je zaključil po diplomatskem posredovanju in brez smrtnih žrtev.
