Kljub vsem poskusom omilitve posledic epidemije so te očitne. Brez intervencije države bi bile seveda razsežnosti še veliko večje, pa vendar smo daleč od idealnega stanja. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo avgusta letos samo na ptujski enoti Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) 847 brezposelnih več.
Trend zmanjševanja števila brezposelnih v evidenci je bil, sicer z manjšimi nihanji, zadnjih pet let konstanten, vse do konca marca 2020, ko je zaradi nujnih ukrepov za zajezitev epidemije zastala gospodarska aktivnost. »Do marca smo beležili ugodne zaposlovalske trende, čeprav se je veliko delodajalcev srečevalo s težavami pri pridobivanju ustreznega kadra. Po marcu 2020 pa se je situacija precej spremenila. V evidence območne službe Ptuj se je od marca do konca maja letos prijavilo skoraj tisoč novih brezposelnih, kar je skoraj trikratnik običajnih prijav v teh treh pomladnih mesecih. Samo aprila se je tako prijavilo 718 novih brezposelnih (običajno se aprila prijavi manj kot 200 novih), odjavilo pa le 178 – po navadi se aprila odjavi oziroma zaposli okoli 400 oseb iz vrst brezposelnih,« pojasnjuje direktor ptujske območne službe ZRSZ Tomaž Žirovnik.
Delodajalci še niso prebrodili najtežjega obdobja
Na srečo pa je zaposlovanje, z izjemo izjemno slabega aprila, konstantno visoko. Kot ugotavlja Žirovnik, je delodajalcem pretežno le uspelo nekako prebroditi najtežje obdobje zastoja, ustrezno prilagoditi in organizirati svoje delovne procese ter posledično ponovno zaposlovati: »Seveda je veliko delodajalcev koristilo ukrepe pomoči države (interventni ukrepi na trgu dela), s pomočjo katerih so ohranili delovna mesta. Prav tako pospešeno koristijo spodbude za novo zaposlovanje, kar lahko navdaja z zmernim optimizmom. Dejstvo pa je, da so nekatere panoge in s tem povezana delovna mesta bolj na udaru, in neodvisno od razmer, ki so povezane s koronakrizo, obstaja možnost, da izgube teh delovnih mest niso zgolj začasne narave.«
Kot posebej velik problem ptujskega območja Žirovnik izpostavlja težave, v katerih se je znašla družba Boxmark Leather. Kot pravi, so te posledica spleta različnih neugodnih okoliščin, zaradi katerih je bilo zmanjšanje števila zaposlenih nujno za ohranitev preostalih delovnih mest.
Zaveda se, da je možno, da se bo v prihodnjih mesecih prestrukturiralo še več družb, seveda pa upa, da ne na račun večjih oziroma množičnih odpuščanj: »Vse družbe namreč iščejo rešitve, s katerimi bi ohranili čim več delovnih mest in tako obdržali kader, ki je potreben za delovanje vsakega podjetja. Dodatna večja odpuščanja letos niso napovedana in jih torej ne pričakujemo.«
V nekaterih (najslabše plačanih) panogah lahko delo dobite takoj
Po recesiji leta 2008 smo potrebovali več let, da se je stanje v gospodarstvu in posledično na trgu dela stabiliziralo. Najti delovno mesto lani niti približno ni predstavljalo tako velikega problema kot danes. Mnogi se sprašujejo, kje iskati službo, kako hitro jo je mogoče najti.
Kot ugotavlja Žirovnik, je trenutno največ povpraševanja po natakarjih, delavcih za preprosta dela v proizvodnji, monterjih, zidarjih, gradbenih delavcih, gradbenih tehnikih, strojnikih – ključavničarjih, slikopleskarjih, tesarjih, fasaderjih, električarjih, elektromonterjih, iščejo se tudi vozniki C-kategorije, glede na obdobje pred začetkom novega šolskega leta pa je povečano povpraševanje po učiteljih in vzgojiteljih. »Za delo v proizvodnji, ročno pakiranje, enostavnejša dela v montaži, pomožna gradbena dela, kjer niso potrebne delovne izkušnje in specifična znanja, je možno dobiti zaposlitev takoj. Tudi natakarji dobijo delo takoj. Zaposlitev je z veliko lastnega angažmaja in nekaj sreče v povprečju mogoče najti nekje v roku od treh do šestih mesecev. To je trenutna groba ocena glede na okoliščine.«
Jeseni že »tradicionalno« več brezposelnih
Direktor ptujske službe ZRSZ Tomaž Žirovnik predvideva, da bo septembra še nekoliko naraščalo zaposlovanje in se zmanjševalo število novoprijavljenih brezposelnih, posledično bi bilo torej nižje tudi število brezposelnih. Oktober pa po navadi trgu dela prinese nove težave, tudi v »normalnih« razmerah. Letos najbrž ne bo nič drugače. Jeseni se namreč po navadi poveča predvsem število prijav iskalcev prve zaposlitve, ki se jim izteka status dijaka ali študenta, na statistiki brezposelnih pa se odraža tudi sezonski vpliv. Žirovnik predvideva, da se bo do konca letošnjega leta brezposelnost znova nekoliko povečala, a naj ne bi presegli majskih številk, ko je bilo registriranih 3500 brezposelnih.
Se stanje v državi končno umirja?
Januarja letos je bilo na ZRSZ prijavljenih 79.841 brezposelnih. Do marca se je to število zmanjševalo, konec tretjega meseca je bilo registriranih 77.855 iskalcev zaposlitve. Nato se je – očitno kljub vsem interventnim ukrepom, brez katerih bi bilo stanje še precej težje – začel skokovit porast. Po nekaj katastrofalnih mesecih je poletje prineslo vsaj malo optimizma; 23. avgusta je bilo v Sloveniji 88.415 brezposelnih. To je še vedno skoraj 9000 ljudi več kot v začetku leta, a je spodbuden podatek, da vsaj nismo več priča nenehnemu porastu.
