Vlada v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg je včeraj soglasno potrdila prepoved nošnje burk in nikabov v šolah. Prepoved je doslej že veljala za učitelje, zdaj pa so vanjo vključeni tudi šolarji. Vprašanje burk in nikabov je v Nemčiji v zadnjem času znova vroča tema, potem ko so morali v Hamburgu zaradi nedavne sodbe razveljaviti lastno prepoved teh pokrival.
Kretschmann je sicer pojasnil, da so primeri, ko bi otroci nosili pokrivala, ki prekrivajo celoten obraz, sicer redki, a da je bila ta pravna odločitev nujna za tistih nekaj izjemnih primerov. Po njegovih besedah ta pokrivala ne sodijo v svobodno družbo. Prepoved velja samo za osnovne in srednje šole, na univerzah pa burke in nikabi zaenkrat ostajajo dovoljeni, saj je tam zaradi tega, ker so študenti odrasle osebe, vprašanje s pravnega vidika nekoliko bolj zapleteno, poroča nemška radiotelevizija Deutsche Welle.
Prepoved nošenja pokrival, ki prekrivajo celoten obraz, kot sta burka in nikab, trenutno poznajo nemške sosede Nizozemska, Francija, Danska in Avstrija, v Nemčiji pa o tem odloča regionalna politika. Izsledki ankete, ki so jo izvedli leta 2019, sicer kažejo, da tovrstno prepoved podpira 54 odstotkov nemškega prebivalstva.
Podporniki in nasprotniki
Podporniki prepovedi popolnega zakritja obraza menijo, da je to nujno za zaščito deklet, saj so v nošenje burke ali nikaba pogosto prisiljene oziroma je to posledica hudih pritiskov staršev in skupnosti, s tem pa so kršene njihove temeljne pravice. Med podporniki je tudi kanclerka Angela Merkel iz Krščansko demokratske unije, ki podpira prepoved na državni ravni. V stranki Zelenih, iz katere prihaja tudi Kretschmann, so glede tega vprašanja razdeljeni, a so v zvezni deželi Baden-Württemberg vsaj v primeru šol pritrdili Krščansko demokratski uniji. Sandra Detzer in Oliver Hildenbrand, vodji Zelenih v tej deželi, sta v preteklosti burko in nikab že oklicala za »simbol zatiranja,« še poroča Deutsche Welle.
Nasprotniki prepovedi na drugi strani opozarjajo, da bi ta lahko privedla do »marginalizacije muslimanske skupnosti v Nemčiji.« Menijo tudi, da je svobodna odločitev glede nošenja verskih simbolov ena od značilnosti demokratične družbe. Sodišče v Hamburgu je denimo nedavno razsodilo v korist ene od dijakinj, ki je zahtevala, da se ji nošenje pokrivala dovoli. Je pa sodišče hkrati poudarilo, da bi bila prepoved možna, v kolikor bi se spremenila zakonodaja na ravni zvezne dežele, čemur so se zdaj posvetili lokalni politiki.
