O sprejemu zakona so poročali lokalni mediji, medtem ko Peking te novice še ni potrdil. Hongkonška voditeljica Carrie Lam pa danes na svoji tedenski novinarski konferenci ni hotela povedati, ali je zakon sprejet. "Menim, da ni primerno, da bi komentirala katerokoli vprašanje v zvezi z zakonom o nacionalni varnosti," je odgovorila na vprašanje novinarjev.
Nekdanja britanska kolonija s 7,5 milijona prebivalci bi morala v skladu z ustavo ta zakon sprejeti sama, vendar ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo. Zdaj so zakon, ki prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami, sprejeli v Pekingu.
Stalni komite kitajskega ljudskega kongresa ga je sprejel le šest tednov potem, ko ga je sprejel kitajski kongres. Vodstvo kitajske komunistične partije namreč vztraja, da je potreben za ohranitev politične stabilnosti v Hongkongu, ki so ga lani več mesecev pretresali protesti za večje demokratične svoboščine.
Že napoved Kitajske o sprejemu zakona je med prebivalci Hongkonga sprožila preplah, saj se bojijo, da bo to pomenilo konec njihovih političnih pravic in svoboščin ter okrnilo avtonomijo, saj so s podobnimi zakoni v celinski Kitajski strli oporečnike. Kritiki v zakonu vidijo tudi napad na načelo "ena država, dva sistema", saj ima mesto po tistem, ko je leta 1997 ponovno postalo del Kitajske, avtonomni položaj.
Vidni aktivist gibanja za demokracijo v Hongkongu Joshua Wong je v odzivu dejal, da pomeni sprejem zakona "konec Hongkonga, kot ga je doslej poznal svet". "Z obsežnimi pooblastili in pomanjkljivim zakonom se bo mesto spremenilo v policijsko državo," je tvitnil. Ob tem je, tako kot še dva sovoditelja prodemokratične stranke Demosisto, sporočil, da zapuščajo stranko, ki so jo ustanovili. Druga manjša prodemokratična stranka je sporočila, da bo vse dejavnosti preselila v svoje podružnice v Tajvanu in Veliki Britaniji. Slednji sta sicer izrazili pripravljenost pomagati Hongkonžanom, ki jim z novim zakonom grozi politični pregon.
Na Twitterju je 23-letni aktivist Wong izrazil upanje, da se bo "mednarodna skupnost še naprej zavzemala za Hongkong in okrepila konkretna prizadevanja za obrambo naših zadnjih koščkov svoboščin", če njegovega glasu "ne bo kmalu slišati". Dodal je, da ne bo odšel iz Hongkonga, potem ko naj bi v sredo po pričakovanjih novi zakon tudi uveljavili. V sredo bo sicer 23. obletnica vrnitve mesta Kitajski po 150 letih britanske vladavine.
Wong in še dva vodilna člana stranke Demosisto, Agnes Chow in Nathan Law, so umik iz stranke objavili, ko je časnik South China Morning Post poročal, da bi po novem zakonu za prevratniške in odcepitvene aktivnosti lahko grozil dosmrtni zapor. Trojici so sicer že prepovedali kandidaturo na volitvah na podlagi obtožb, da podpirajo pravico Hongkonga do samoodločbe. Wong je minuli teden dejal, da bo "prva tarča" novega zakona. Wong je sicer v javnosti postal znan kot eden vodij Gibanja dežnikov, ki je leta 2014 organiziralo množične proteste za ohranitev demokracije v Hongkongu.
ZDA, Velika Britanija, Evropska unija in Svet ZN za človekove pravice so še pred sprejemom zakona izrazili zaskrbljenost, da bodo oblasti zakon izkoristile za utišanje kritik na račun Pekinga, ki na celini podoben zakon uporablja za zatiranje oporečnikov. Več zahodnih držav, tudi EU, je sicer Kitajski v primeru sprejema zakona zagrozilo z ukrepi.
Tajvan, ki je izrazil pripravljenost pomagati Hongkonžanom pri preselitvi na ta otok, je bil med prvimi, ki se je danes odzval na sprejem zakona. Vlada je v sporočilu za javnost obsodila "ta korak, ki resno vpliva na svoboščine, človekove pravice ter stabilen razvoj hongkonške družbe".
