28. februarja 1986, le nekaj minut pred polnočjo, je na ulicah Stockholma mrtev obležal tedanji 59-letni švedski premier Olof Palme. Umrl je za posledicami strelne rane, njegovega morilca pa nikoli niso ujeli.
"To je odprta rana za Švedsko, saj ne vemo kaj se je zgodilo," je februarja nerešen zločin komentiral aktualni švedski premier Stefan Lovfen. Ta rana se zdaj zapira. Danes so namreč švedski tožilci, pod vodstvom Kristerja Peterssona predstavili zaključke preiskave umora Palmeja. Petersson je preiskavo prevzel leta 2017 in tedaj so le redki verjeli, da mu bo po več kot 30 letih uspelo narediti napredek. A do napredka je vsekakor prišlo.
Kdo je "mož iz Skandie" in kako je povezan z umorom?
Palmeja, priljubljenega socialdemokratskega premierja, ki si je sovražnike zunaj države nabral z ostrim nasprotovanjem imperialističnim politikam, znotraj pa z zagovarjanjem idej o prerazporeditvi bogastva, je morilec izza hrbta ustrelil v glavo, medtem ko sta se z ženo Lisbet vračala iz kina. Ob Palmeju ni bilo varnostnikov, ki jih je že popoldan poslal domov, umor pa se je zgodil na najbolj obljudeni ulici v švedski prestolnici. Pištole, ki je premierju vzela življenje, niso nikoli našli.
Več očividcev je pričalo, da so videli, kako je visok moški streljal na premierja in nato pobegnil z mesta zločina. Policija je zaslišala številne očividce, a kljub temu morilca niso našli. Leta 1989 so v zvezi z umorom prijeli in zaprli moškega, sicer starega znanca policije, potem ko ga je Palmejeva žena identificirala kot strelca. A kmalu je bil izpuščen, saj je višje sodišče sodbo razveljavilo zaradi pomanjkanja dokazov. Možakar je umrl leta 2004.
Ob tem se je kot potencialni morilec omenjal še en moški, ki so ga mediji označili z vzdevkom "Mož iz Skandie". Stig Engstrom, ki je kot grafični oblikovalec delal v zavarovalnici Skandia, je tisti večer delal pozno. Ko je zapustil stavbo, je praktično stopil na mesto zločina, saj se sedež Skandie nahaja čisto blizu (od tod tudi vzdevek, ki so ga Engstromu dali mediji). Umor se je zgodil ravno takrat in Engstrom je bil eden izmed mnogih ljudi, ki so bili priča atentatu. Leta 2000 je storil samomor.
Leta 2018, več kot 30 let po smrti Palmeja, je novinar Thomas Pettersson (ki ni v sorodu s prej omenjenim tožilcem) podrobneje raziskal nezaključene policijske izsledke preiskave atentata. Ugotovil je, da je Engstrom lagal o tem, kaj se je zgodilo tik po atentatu. Trdil je, da je pokojnega premierja oživljal, a o tem ni bilo sledi, še več, nek očividec je pričal, da je Engstrom bežal stran od trupla. Hkrati je Pettersson ugotovil, da je bil dizajner vešč uporabe strelnega orožja. Ob tem je bil tudi podpornik prostotržnih idej, ki jim je Palme ostro nasprotoval. Pettersson je zato začel sumiti Engstroma, moža iz Skandie.
Tudi preiskovalci so hitro prevzeli novinarjev sum. Detektivi so zaslišali Engstromovo nekdanjo ženo, ki pa jim je zagotovila, da to ne more biti res. On že ne bi moril, jim je dejala: "Bil je prevelika reva."
Preiskava zaključena
Kdo je morilec? "Ta oseba je Stig Engstrom," je danes na novinarski konferenci dejal tožilec Petersson.
Preiskovalna ekipa je sicer do zaključka prišla na podlagi večih indicev. Najprej so prepričani, da se je Engstrom v policijskih postopkih vedel natanko tako kot bi se vedel morilec. Ob tem so ugotovili, da je znal uporabljati strelno orožje, saj je bil v vojski, v času umora pa je bil tudi aktivni član strelskega kluba. V lokalni skupnosti je bil del skupine, ki je kritizirala Palmejeve politike, njegovi sorodniki pa so policiji potrdili, da je imel do Palmeja zalo negativen odnos. Po vrhu vsega pa je bil mož iz Skandie še v osebni stiski. Padel je namreč v finančne težave in začel zlorabljati alkohol. Vse to je bilo za tožilstvo dovolj, da so primer zaključili.
"Ker je ta oseba mrtva, proti njej ne moremo sprožiti postopka. Zato zaključujem preiskavo." S temi besedami je Petersson več kot 34 let po atentatu zaključil dolgo in mučno preiskavo. Če bodo izsledki zaprli "odprto rano" Švedske pa bo pokazal čas.