Območju evra je OECD napovedal 9,1-odstotni padec za letošnje in 6,5-odstotno rast za prihodnje leto. Slabši scenarij predvideva za 2020 11,5-odstotni padec in v letu 2021 3,5-odstotno rast. Med državami iz OECD so ekonomisti obete najbolj poslabšali za Veliko Britanijo, ki naj bi letos imela 11,5-odstotno krčenje, prihodnje leto pa naj bi njeno gospodarstvo beležilo devetodstotno rast.
Za prihodnje leto organizacija napoveduje 4,5-odstotno rast oz. v primeru drugega vala 1,5-odstotno.
Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 6,4 odstotka oz. po slabšem scenariju 6,9 odstotka, prihodnje leto pa 5,4 oz. 8,1 odstotka.
Stopnja inflacije po harmoniziranem indeksu potrošniških cen naj bi bila letos po obeh scenarijih enoodstotna, prihodnje leto pa dvo- oz. 1,7-odstotna.
Kot so zapisali v OECD, je slovenska vlada sprejela številne fiskalne ukrepe v skupni vrednosti skoraj 4,5 odstotka BDP. Vendar pa je treba za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti gospodarstva sprejeti dodatne ukrepe, pozivajo.
Pri tem izpostavljajo predvsem preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti in izogib povečanju deleža podjetij v državni lasti, ki je po njihovih besedah že sedaj relativno visok.
