V ZDA so v več večjih mestih uvedli policijsko uro.
Med Trumpovim nagovorom je na presenečene protestnike v parku Lafayette, ki so bili takrat povsem mirni, začel leteti solzivec, nakar so jih policijske in vojaške sile na konjih in peš razgnale. Trump se je po govoru čez park peš podal iz Bele hiše skupaj s svojimi ministri in osebjem Bele hiše ter v spremstvu novinarjev do zgodovinske episkopalne cerkve Sv. Janeza.
Trumpa se otepa kritik, da se v času nemirov zaradi policijskega nasilja proti temnopoltim Američanom skriva v bunkerju Bele hiše in komunicira le prek tviterja. Demokrati pravijo, da je zaradi tega uprizoril sprehod. Da pokaže, da ga ni strah.
Sicer pa je že napovedal, da bo obudil 213 let star zakon proti vstaji v ZDA in poslal na ulice ameriških mest vojsko. "Če bo mesto ali država zavrnila potrebne ukrepe za obrambo življenj in lastnine, bom namestil vojsko in jim hitro rešil problem," je zagrozil Trump.
Omenjeni zakon je nazadnje leta 1992 uporabil predsednik George Bush starejši zaradi rasnih nemirov v Los Angelesu, vendar na prošnjo guvernerja Peta Wilsona. Ameriški guvernerji za posredovanje v nemirih običajno uporabljajo nacionalno gardo, kar je v bistvu vojska posamezne zvezne države. Ta lahko ob mobilizaciji opravlja tudi policijske naloge, kar ameriška vojska ne sme, razen v primeru obuditve zakona iz začetka 19. stoletja, kar Trump sedaj namerava storiti.
Trump je imel pred tem telefonski pogovor z guvernerji, ki jim je očital, da so šibki, ker ne ukrepajo dovolj odločno s policijo in nacionalno gardo. Guverner Illinoisa J.B. Pritzker mu je odgovoril, da s svojimi izjavami le podžiga napet položaj, Trump pa mu je odvrnil, da mu ni bilo všeč, kako je guverner ravnal v času pandemije novega koronavirusa, ki še traja.
Nemiri so izbruhnili zaradi umora 46-letnega Georgea Floyda, ki ga je v Minneapolisu pred tednom dni med poskusom aretacije storil policist, ki je že obtožen.
