Novice Svet24

Dolenjeski list

Zaradi oslabljenega imunskega sistema je za onkološke bolnike še toliko pomembneje, da se držijo vseh predpisanih preventivnih ukrepov, torej tudi tega, da se zadržujejo doma in se izogibajo stiku z drugimi ljudmi. A kot izpostavlja bolnik iz Mirnske doline, ki ne želi biti imenovan, zato mu dajmo namišljeno ime Jože, ga je presenetilo, da je zjutraj ponj prišel rešilec, v katerem je bilo že več drugih bolnikov in med katerimi seveda ni bilo meter in pol varnostne razdalje.

Jože je pred leti zbolel za rakom in, kot pravi, velja za enega težjih primerov v Sloveniji. Pred izbruhom epidemije je na terapije hodil celo v sosednjo Italijo, kajti pri nas nimamo takšne tehnologije. »Zelo sem hvaležen, da mi je zavod za zdravstveno zavarovanje to omogočil. Pri nas zdravstvo na splošno ni samo nekaj slabega, kar želijo nekateri prikazati, je tudi veliko pozitivnih stvari,« ocenjuje. Čeprav mu terapije pomagajo, je tudi nekaj stranskih učinkov, na eno uho ne sliši več tako dobro, poleg tega slabše vidi, pripoveduje. »Da čim bolj saniramo posledice zdravljenja, sem pogosto pri specialistih v Ljubljani. Da lahko pridem do njih, potrebujem prevoz, kajti sam avtomobila ne morem voziti,« pojasnjuje Jože. »Ko so razglasili epidemijo in ko gledaš poročila po televiziji, vidiš, da novi koronavirus ni samo malo težja gripa, kot so sprva dejali. Vsi so opozarjali na priporočljivo socialno razdaljo in pozivali, naj ostanemo doma. Zavedam se, da je za nas onkološke bolnike okužba s tem virusom lahko usodna, zato se zelo držim predvidenih ukrepov,« dodaja. Zdravniki so mu dejali, naj na terapije, če je mogoče, prihaja sam. A ker sam ne more voziti avtomobila, drugi, ki bi ga lahko peljali, pa imajo svoje obveznosti, je odvisen od prevoza v okviru Zdravstvenega doma Trebnje.

»Ko sem imel na začetku aprila pomemben pregled, sem večer prej klical v dom in prosil, naj me peljejo samega. A ko je zjutraj pred hišo pripeljal rešilec, so bili v njem še drugi bolniki. Zame je bil to šok. Vprašal sem se, kaj se gredo. Če za vse velja predvidena socialna razdalja, zakaj to ne velja za nas onkološke bolnike? Seveda sem prevoz zavrnil in sem se sam nekako znašel. A zjutraj težko najdeš nekoga, da te pelje v Ljubljano. Mislim, da se gre vodstvo doma z nami 'šparprogram',« meni naš sogovorec in dodaja, da ni bilo vedno tako. Večkrat so ga v Ljubljano peljali tudi samega, je odkrit. Obrnil se je na vodstvo doma, a ga pojasnila direktorice Vere Rozman, da imajo premalo ljudi in vozil, ne prepričajo. Po njegovem mnenju je država v času epidemije premalo poskrbela za onkološke bolnike in boji se, da bo tako tudi v prihodnje.

Rebolj: pacientom so bile in so kršene pravice

»V zvezi z zagotavljanjem zaščitnih ukrepov izvajalcev zdravstvenih storitev v času epidemije nisem dobila nobene pritožbe pacientov,« pravi Zlata Rebolj, zastopnica pacientovih pravic v Novem mestu. Pri omenjenem primeru je po njenih besedah najverjetneje prišlo do kršenja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, še posebej ker je šlo za izrazito ranljive in že sicer imunsko oslabljene rakave paciente. »So se pa pacienti zelo pogosto pritoževali, da ne morejo priti v stik s svojim osebnim zdravnikom niti po telefonu in da jih zaradi znakov, kot so vročina, slabo počutje in kašelj, ki so splošni znaki za množico obolenj, odslovijo že na vratih zdravstvene ustanove. Kljub razglašeni epidemiji menim, da so pacientom bile in so še kršene pacientove pravice, predvsem pravica do primerne, varne in kakovostne zdravstvene oskrbe. Vprašanje je, koliko pacientov je ali bo utrpelo škodo na zdravju, ker niso bili pravočasno obravnavani, ko so to potrebovali,« pravi Reboljeva. 

Sram ga je bilo

Z Jožetom se strinja in ga podpira tudi voznik reševalnega vozila v Zdravstvenem domu Trebnje. Zaradi morebitnih pritiskov prav tako ne želi biti imenovan, zato mu recimo Peter. »Nas reševalce je zmotilo in velikokrat smo opozarjali, da je nehumano, nestrokovno in neetično voziti vse paciente, se pravi tako zdrave, transplantirane, onkološke in druge, skupaj brez primerne socialne razdalje. Bil je tudi primer, ko je eden od svojcev pacienta lovil reševalca, ker je želel tega pacienta namestiti v dokaj polno reševalno vozilo,« je povedal Peter, ki se zaveda, da vsakega posebej težko peljejo na terapijo, kajti nimajo takšnega voznega parka. A vseeno je začuden in se sprašuje, zakaj je sanitetni kombi ves čas stal. »Onkoloških pacientov ni bilo toliko, da jih ob upoštevanju varnostne razdalje ne bi mogli pripeljati v Ljubljano. Ko na onkološki inštitut pripelješ poln kombi različnih pacientov in ko vidiš, da denimo iz Prekmurja vozijo takšne bolnike same ali po dva skupaj, te je prav sram,« pravi. Izpostavlja še, da je bil včasih v reševalnem vozilu sam, čeprav bi po njegovih besedah moral imeti še nekoga, ki bi bil spremljevalec in bi posredoval, če bi bilo med vožnjo morda karkoli narobe s kakšnim pacientom po terapiji.

Uvedli dodatne preventivne ukrepe

Za komentar smo se obrnili na direktorico trebanjskega zdravstvenega doma Vero Rozman, ki razume onkološke in druge paciente. Strinja se, da bi bilo najbolj optimalno, če bi reševalec vsakega, ki potrebuje prevoz, peljal individualno, ga počakal in nato odpeljal domov. A glede na to, da morajo včasih dnevno v Ljubljano ob različnih terminih peljati tudi do devet pacientov in da včasih ni na voljo dovolj kadra oziroma vozil, je to pogosto težko izvedljivo. »V času epidemije nismo bistveno spreminjali sistema voženj, dodatno pa smo uvedli preventivne ukrepe, ki zmanjšujejo možnost okužbe. Že na specialistični dejavnosti, od koder so bili napoteni, so paciente večer prej poklicali in preverili njihovo zdravstveno stanje, prav tako smo to storili tudi mi, pred vstopom v reševalno vozilo vsem izmerimo temperaturo, poskrbljeno je tudi za razkuževanje, vsi pa nosijo tudi zaščitne maske. Če se jih pelje več skupaj, pa tiste predvidene varnostne razdalje meter in pol ni mogoče zagotavljati in tudi v prihodnje bo verjetno tako,« pravi Rozmanova.

Dodaja, da je to splošen problem slovenskega zdravstva, ki po njenem ni tako bogat, da bi si to lahko privoščil. V trebanjskem zdravstvenem domu imajo štiri reševalna in eno sanitetno vozilo. »Dve reševalni vozili sta namenjeni izključno za potrebe urgence, ker se včasih pojavi sočasna intervencija. V času epidemije covida-19 smo imeli tudi eno vozilo samo za potencialno okužene z novim koronavirusom. Za prevoz pacientov v Ljubljano sta bili na voljo reševalno in sanitetno vozilo. Očitki, da je slednje ves čas stalo, ne držijo. Zagotovo ga nismo ves čas uporabljali, a z njim smo prepeljali kar nekaj pacientov,« zatrjuje Rozmanova, ki dopušča možnost, da bi se kakšno zadevo dalo tudi bolj racionalno izpeljati.