Turizem prispeva okoli 20 odstotkov hrvaškega BDP. Če pa bi prišteli še storitve, ki posredno živijo od turizma, pa še zagotovo 5 do 10 odstotkov več. Tujih gostov je 90 odstotkov.
Na najboljšem so seveda sosedi Hrvaške in tisti, ki imajo tam nepremičnine. Ti bodo tudi prvi turisti na Hrvaškem, je pred dnevi zagotovil hrvaški minister za turizem Gari Cappelli. Vse pa bo odvisno od epidemiološke slike Hrvaške in držav, od koder bi prišli turisti.
Bolj zapleteno je za Avstrijce, Nemce in Čehe, ki morajo čez več držav. Upanje pa obstaja. Capelli je včeraj za hrvaški nacionalni radio povedal, da se je že pogovarjal s češkimi kolegi o »turističnem koridorju«. Ideja gre v smeri posebnih letov iz Prage in Brna do Splita in Dubrovnika, v igri pa je tudi določen cestni koridor, po katerem bi potrjeno zdravi turisti potovali do hrvaške obale.
Na Hrvaškem želijo počitnice letos preživeti tudi mnogi Slovenci. Po neuradnih podatkih imajo slovenski državljani na Hrvaškem v lasti približno 110.000 stanovanj, hiš in počitniških hiš, večinoma v hrvaški Istri in na Kvarnerju.
Cappelli je med drugim dejal, da možnosti za reševanje letošnje turistične sezone vidijo najprej v namestitvah v kampih ter v osamljenih hišah v naravi ter v navtičnem turizmu. Navaja, da bodo namestitve morda lahko zagotovili tudi nekateri hoteli, ki imajo pogoje za izvajanje vseh epidemioloških ukrepov.
