Še vedno normalno življenje
Do včeraj je imela Švedska 146 smrtnih primerov zaradi koronavirusa in več kot 4000 okuženih. Kljub temu Švedi živijo normalno oziroma se trudijo, da obdržijo videz normalnosti. Še vedno so dovoljena zbiranja do največ 50 ljudi, niso zaprli niti državnih meja. Za državljane ne obstaja nobena prepoved potovanj, obstajajo le priporočila, naj ljudje ne zapuščajo stanovanj in države, če to res ni nujno. Švedski premier Stefan Löfven skupine rizičnih prebivalcev spodbuja, naj življenje nadaljujejo normalno, kot je le mogoče: »Na Švedskem ni potrebe po tako drastičnih ukrepih, kot so jih sprejele druge evropske države, čeprav se tudi Švedi držimo varnostnih nasvetov. Mnogi nas sprašujejo, zakaj ne zapremo šol. Najmlajši skoraj ne obolevajo za to okužbo in nobene potrebe ni, da bi šole zapirali zaradi njihove zaščite.« Ob tem je še dodal, da v Italiji, Južni Koreji in na Kitajskem niso zabeležili, da bi zaradi okužbe s koronavirusom umrla oseba, mlajša od 10 let. Ker otroci redko zbolijo za to boleznijo in imajo blage simptome, je prepričan, da bodo najmlajši okužbo zlahka prenesli, razvili pa bodo določeno imuniteto na ta virus. Večina Švedov podpira vladno antikoronsko strategijo, ki jo vodijo najvplivnejši švedski zdravstveni strokovnjaki.
Prednosti Švedske
Švedski zdravniki ocenjujejo, da se bo z virusom okužilo okoli 60 odstotkov prebivalcev, njihov namen pa je število okuženih raztegniti na čim daljši čas oziroma uravnotežiti krivuljo obolelih, da se švedski zdravstveni sistem ne bi razpadel, ob tem pa želijo ohraniti minimalno gospodarsko aktivnost. V odnosu na druge države ima Švedska nekaj prednosti. Samo 14 odstotkov Švedov kadi, njihova kultura pa temelji na spoštovanju zakonov, zaupanju v oblast, na samostojnosti, individualnosti in socialni distanci, prav tako se lahko pohvalijo z lastno proizvodnjo medicinske opreme. Na leto izdelajo več kot 16.000 respiratorjev. Pomembna je tudi demografska slika Švedske, ki ima veliko gospodinjstev, v katerih živi samo po ena oseba, v nasprotju z mediteranskim bazenom, v katerem najdemo v eni hiši več generacij, kar vpliva tudi na hitrejše širjenje okužbe.
Tudi v Nemčiji manj okuženih
Število okuženih in umrlih za posledicami okužbe s koronavirusom je različno od države do države. Zanimivo je, da tudi Nemčija zaznava relativno nizko število umrlih v odnosu do števila okuženih. »Še vedno premalo vemo o tej okužbi, da bi lahko dali pravilen odgovor,« je povedal član Svetovne zdravstvene organizacije Richard Pebody: »Število umrlih v Italiji je dvajsetkrat višje, kot je v Nemčiji, kjer je tudi število okuženih v primerjavi s številom prebivalcev mnogo nižje.« Kot enega od pomembnih razlogov za različno stopnjo smrtnosti Pebody navaja trenutek nastopa epidemije: »V Italiji in Španiji se je epidemija verjetno začela mnogo prej kot v Nemčiji in se je tudi razvijala dlje časa. Tam so se prvi primeri pojavili zelo zgodaj, vendar niso bili odkriti in tako se je virus neopazno razširil med prebivalstvom.« V Nemčiji je povprečna starost okuženih 45 let, v Italiji pa 63 let. Eden pomembnejših razlogov, zakaj je Nemčija uspešnejša v boju proti epidemiji od drugih evropskih držav, je tudi boljša opremljenost bolnišnic.
Majhno mesto v Italiji je premagalo okužbo
V majhnem mestu Vo v Benečiji so zdravstveni delavci izvedli zanimiv eksperiment, s katerim so popolnoma ustavili širjenje okužbe.Večkrat so testirali vse prebivalce tega mesta, 3300 ljudi, ne glede na to, ali so kazali znake okužbe ali ne. Ko so pri kom dobili pozitiven test, so ga skupaj z vsemi, s katerimi je bil v stiku, izolirali. »Mi smo uspeli zaustaviti okužbo tako, da smo poiskali vse okužene in jih izolirali. To je bilo ključno,« je povedal njihov župan. Njihov uspeh potrjuje pomembnost testiranj in izolacijo zdravih nosilcev okužbe, kar svetuje tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Prvi korak testiranj je pokazal, da so bili okuženih trije odstotki vseh prebivalcev, polovica ni imela nobenih simptomov. Po nekaj tedenski izolaciji so opravili drugi krog testiranj, stopnja okuženosti se je zmanjšala na 0,3 odstotka populacije, torej na šest prebivalcev, ki niso imeli nobenih simptomov.
Italijani ropajo trgovine
Italijani so v karanteni skoraj šest tednov, njihova zdravstvena kriza počasi prehaja v ekonomsko. Ob koncu meseca vsem zmanjkuje denarja, mnogi so ostali brez služb in nimajo denarja niti za najnujnejša živila. Italijanski mediji poročajo o množičnih primerih kraj v trgovinah v Neaplju in Palermu. Mnoge trgovine so v tem kriznem času dvignile cene, kar je dodatno razburilo ljudi, ki so se že v normalnih razmerah komaj preživljali iz meseca v mesec. »Nisem kriv, ker so me zaklenili v hišo, ker sem ostal brez službe,« je povedal starejši Italijan: »Ko bodo moji otroci lačni, bomo vsi napadli trgovine, da bi si priskrbeli hrano. Drugače ne gre.«
