Sodniki so Ntagando, ki se ga je zaradi krutosti prijel vzdevek Terminator, julija za krivega spoznali v 18 točkah obtožnice. Zločine je zagrešil, ko je bil med letoma 2002 in 2003 na čelu t. i. Domoljubnih sil za osvoboditev Konga v pokrajini Ituri na severovzhodu Demokratične republike Kongo. Ta milica je bila vojaško krilo uporniškega Združenja kongovskih domoljubov.
Sodnik Robert Flemr je danes pojasnil, da so v obzir pri določitvi kazni vzeli krutost nekaterih njegovih dejanj. "Skupna kazen bo zato 30 let zapora," je dejal.
Pobijanje, posilstva, rekrutiranje otrok vojakov
Sodniki so mu določili najvišjo možno kazen, ki jo glede na število dosojenih let zapora dopušča sodišče. Kot so dodali, kljub krutosti njegova dejanja niso upravičila dosmrtne zaporne kazni, namenjene najhujšim zločinom. Tiskovni predstavnik ICC je potrdil, da je to najvišja kazen, ki jo je izreklo sodišče, ki je bilo vzpostavljeno leta 2002.
Ntagandi so začeli soditi leta 2015. Sodniki pa so ob izreku krivde poudarili, da je bil danes 46-letnik ključni vodja, ki je izdajal ukaze za ubijanje civilistov, pripadnikov druge etnične skupine, v nemirni pokrajini Ituri, in to s ciljem prilastiti si njena naravna bogastva. Ituri je bogat z zlatom, diamanti in nafto.
Med krutostmi, ki jih je zagrešil Ntaganda, je tudi pokol v neki vasi, v katerem so odraslim, otrokom in dojenčkom razparali trebuhe in nato zdrobili njihove glave, so danes izpostavili sodniki. Ntaganda je bil odgovoren tudi za posilstva in spolno suženjstvo deklic ter rekrutiranje otrok vojakov. Pod njegovimi lastnimi rokami je padel katoliški duhovnik. Po ocenah sodnikov je bil Ntaganda eden izmed ključnih voditeljev uporniškega združenja kongovskih domoljubov, njegove sposobnosti pa naj bi zelo cenili.
Prostovoljna predaja
Ntaganda je bil prvi osumljenec, ki se je ICC predal prostovoljno, med sojenjem pa je poudarjal, da ni kriminalec, temveč vojak. Prav tako je trdil, da se vzdevek Terminator ne nanaša nanj.
Tožilci so tega nekdanjega gospodarja vojne, ki se je rodil v Ruandi, orisali kot brezkompromisno krutega vodjo uporov etničnih Tutsijev, ki so pretresali DR Kongo po genocidu te etnične skupine v sosednji Ruandi leta 1994.
V pokrajini Ituri je bilo od izbruha nasilja leta 1999, v katerem so se različne milice borile za prevlado nad viri naravnih bogastev, po ocenah organizacij za zaščito človekovih pravic ubitih več kot 60.000 ljudi. Ntagandova milica je po trditvah tožilstva ubila najmanj 800 ljudi.
Ntaganda je kasneje postal ustanovni član uporniške skupine M23, ki so jo vladne sile DR Kongo porazile leta 2013. Istega leta je Ntaganda vstopil v ameriško veleposlaništvo v Kigaliju in zaprosil, naj ga odpeljejo na ICC.
Sicer pa je Ntaganda eden izmed petih vodij milic iz DR Kongo, ki so pristali pred ICC. Njegovega nekdanjega poveljnika v Domoljubnih silah za osvoboditev Konga Thomasa Lubango so leta 2012 na ICC obsodili na 14 let zapora.
