Raziskovalna skupina Wahlen je na spletni strani takoj po zaprtju volišč objavila svoje projekcije, ki navajajo, da je Levica dobila 30 odstotkov glasov, AfD pa 23 odstotkov. Na tretje mesto se je uvrstila krščanskodemokratska unija (CDU) kanclerke Angele Merkel z 22-odstotno podporo. Socialdemokrati (SPD) so četrti z osmimi odstotki, Zeleni in liberalci (FDP) pa so prejeli po 5,5 odstotka glasov.
Podobne rezultate je zabeležila raziskovalna družba Infratest Dimap. Ta je na spletni strani napovedala Levici 29,5 odstotka glasov, AfD 24 odstotkov in CDU 22,5 odstotka podpore. 8,5 odstotka volivcev je po njihovih ugotovitvah glas zaupalo SPD, 5,5 odstotka Zelenim in pet odstotkov FDP.
Volilna udeležba je bila 65,5-odstotna in s tem za okoli 15 odstotnih točk višja kot na zadnjih volitvah leta 2014.
Predvolilno kampanjo v Turingiji so zaznamovali grožnje skrajnih desničarjev s smrtjo vodji turinške CDU Mikeu Mohringu, požig vozila AfD in nacistična retorika, ki jo gre pripisati predvsem zloglasnemu glavnemu kandidatu AfD Björnu Höckeju, ki vodi skrajno desno krilo v stranki.
AfD je okrepila svoj položaj, čeprav ji je v primerjavi s poletjem v zadnjih tednih podpora nekoliko upadla. Glavni razlog za to naj bi bil napad na sinagogo v mestu Halle v začetku meseca, ki je terjal dve življenji.
Moški je namreč v Halleju v deželi Saška-Anhalt, ki meji na Turingijo, oborožen z eksplozivom in strelnim orožjem, skušal vdreti v sinagogo. 27-letnik je priznal, da je imel skrajno desni in antisemitski motiv, v napadu sta bila ubita ženska na ulici pred sinagogo in moški v okrepčevalnici.
Nemški politiki so se združili z judovskimi skupinami ter krivdo za napad pripisali AfD, ki širi sovraštvo proti tujcem. A ministrski predsednik Turingije Bodo Ramelow verjame, da stvari niso tako preproste in ni mogoče krivde pripisati le AfD.
Ramelow je sicer leta 2014 postal prvi politik Levice, ki je prevzel vodenje kake nemške dežele. Medtem ko se njegova stranka lahko veseli zmage, pa se Ramelowu obeta težko sestavljanje koalicije.
