Ameriški obrambni minister Mark Esper je dejal, da so se odločili za umik tisoč vojakov, potem ko so ugotovili, da turške sile na severu Sirije prodirajo globlje, kot so pričakovali.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes odločitev ZDA pozdravil kot "pozitiven pristop". Dejal je tudi, da glede na dosedanji pozitiven pristop Rusije, zaveznice režima v Damasku, pričakuje, da Moskva ne bo postavila ovir turški ofenzivi na eno od ključnih mest Kobane.
Znova pa je kritiziral zaveznice v Natu, ki ostro nasprotujejo ofenzivi. Obtožil jih je, da ne znajo odgovoriti na vprašanje, "ali so na strani zaveznice v Natu ali teroristov". Po njegovem zato, ker je Turčija edina muslimanska članica Nata.
Kurdske sile, ki so bile glavna zaveznica ZDA v boju proti Islamski državi v Siriji, so ZDA že z delnim umikom pred tednom dni pustile na cedilu, s katerim so omogočile začetek turške ofenzive na severovzhodu Sirije. Ta je od minule srede zahtevala več kot sto življenj, od tega samo 60 civilistov. Več kot 130.000 ljudi je bilo po podatkih ZN prisiljeno zapustiti domove, njihovo število pa bi se lahko potrojilo.
Izbira med kompromisi in genocidom
Kurdske sile v dogovoru z režimom v Damasku vidijo nujen korak za preživetje in ustavitev turške ofenzive.
Kurdske oblasti so sporočile, da so s ciljem obrambe dosegli dogovor s sirsko vlado o namestitvi sirske vojske ob sirsko-turški meji, ki bo pomagala Sirskim demokratičnim silam (SDF). "Dogovor je namenjen za odvrnitev napada in osvoboditev območij, na katera so vstopili turška vojska in njihovi plačanci," so sporočili. Dodali so, da s tem tlakujejo pot tudi za osvoboditev drugih sirskih mest, ki jih zaseda turška vojska, kot je Afrin, poroča britanski BBC.
Pred tem je sirska tiskovna agencija Sana poročala, da sirska vojska na mejo pošilja vojake za "soočenje" s turškimi silami. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice in Sane se je sirska vojska danes že namestila kakih šest kilometrov daleč od meje s Turčijo. Nahajajo se na območju med mestoma Al Hasakeh in Ras Al Ain. Prišli naj bi tudi v mesto Tal Tamr.
Poveljnik SDF Mazlum Abdi je v članku priznal, da bodo morali skleniti boleče kompromise z vlado Bašarja al Asada in njegovimi ruskimi zavezniki. "Ne zaupamo njihovim obljubam. Če sem iskren, je težko vedeti, komu zaupati," je zapisal. Poudaril pa je, da če morajo izbirati med kompromisi in genocidom svojega naroda, bodo gotovo izbrali življenje svojih ljudi.
Macron in Merklova pozvala h koncu turške ofenzive v Siriji
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta v nedeljo pozvala h končanju turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije, pri tem pa opozorila na njene humanitarne posledice in nevarnost krepitve skrajne Islamske države.
Francija in Nemčija sta v nedeljo zaradi ofenzive tudi začasno ustavili prodajo orožja Turčiji, tako kot so to pred njima že storile Finska, Norveška in Nizozemska. Zunanji ministri EU bodo sicer danes v Luksemburgu razpravljali o odzivu na turško ofenzivo. Premier Italije, ki je ena glavnih dobaviteljic orožja Turčiji, Giuseppe Conte je v nedeljo dejal, da si bo prizadeval za embargo na prodajo orožja Turčiji na ravni Evropske unije. Prizadevanja v tej smeri je pred dnevi napovedala tudi Švedska.
Macron je nemško kanclerko gostil na delovni večerji v Parizu. Macron je po pogovoru dejal, da sta se z Merklovo po telefonu ločeno pogovarjala z ameriškim in turškim predsednikom, Donaldom Trumpom in Recepom Tayyipom Erdoganom, da bi jima sporočila samo eno jasno sporočilo - njuno željo, da se turška ofenziva na severu Sirije mora končati.
"Prepričana sva, da grozi, kar je že mogoče videti na terenu, da bodo zaradi turške ofenzive nastale nevzdržne humanitarne razmere na eni strani, na drugi pa bo pomagala vnovični okrepitvi Islamske države v regiji," je dejal Macron na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko.
Merklova je povedala, da se je z Erdoganom pogovarjala eno uro. Poudarila je, da "ne moremo več sprejeti te situacije proti Kurdom" in da je treba najti drugo rešitev.
Macron je v nedeljo zvečer sklical nacionalni svet za obrambo, ki so se ga ob premierju Edouardu Philippu udeležili tudi ministri za pravosodje, obrambo ter notranje in zunanje zadeve. Na svetu so sklenili, da bodo sprejeli ukrepe za zaščito francoskih vojakov in civilistov, ki so na Bližnjem vzhodu v okviru mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA za boj proti Islamski državi in humanitarnih dejavnosti, so danes sporočili iz predsednikovega urada.
