Gorivo se je podražilo, ker je vlada 3. oktobra na zahtevo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) odpravila subvencije na pogonska goriva, ki so jo stale 1,3 milijarde dolarjev na leto. Vlada je v zameno od IMF dobila 4,2 milijarde dolarjev posojila.
Protesti so izbruhnili nemudoma, 66-letni Moreno je razglasil izredne razmere, izredne razmere pa so na ozemlju domorodnega prebivalstva razglasile tudi domorodne organizacije, ki so združene pod krovnim združenjem Conaie. Ta koalicija je bila leta 2000 ključna za strmoglavljenje predsednika Jamila Mahuauda, prav tako zaradi gospodarske krize.
Organizacija Conaie, ki je glavni pobudnik protestov, je sporočila, da bo vsak policist ali vojak na ozemlju domorodcev aretiran. Od nedelje naj bi imeli v zaporu že več deset vojakov. V nemirih je doslej umrla ena oseba, 77 jih je bilo ranjenih, policija pa je pridržala 477 ljudi.
Ekvadorski predsednik, ki je nasledil levičarja Rafaela Correo, a se je kasneje obrnil nasproti predhodnikovim politikam, je vlado že preselil iz prestolnice v pristaniško mesto Guayaquil.
Conaie za sredo napoveduje velik protest v Qiutu, kamor naj bi prišlo več kot 20.000 domorodnih prebivalcev.
Zaradi protestov je motena tudi proizvodnja nafte. Kot so sporočili z ministrstva za energetiko, je črpanje ustavljeno na treh naftnih poljih, ker so jih zasegle skupine ljudi, ki tam niso zaposleni. Ta tri naftna polja po navedbah ministrstva predstavljajo 12 odstotkov proizvodnje oz. 63.250 sodov surove nafte na dan.
Predsednik države Moreno se je s protestniki pripravljen pogovarjati. "Zavezan sem dialogu z vami, domorodnimi brati, s katerimi delimo toliko prioritet," je dejal v nedeljskem radijskem nagovoru. "Pogovorimo se, kako izkoristiti naše nacionalne vire za pomoč tistim, ki so je najbolj potrebni," je dodal.
Vodja Conaie Jaime Vargas je zavrnil njegov predlog. "Dovolj imamo dialoga. Bilo je tisoče pogovorov, na tisoče in tisoče in do te točke (množičnih protestov) še nismo pokazali svojega odgovora," je poudaril.
