potencialna katastrofa

Pakistanski premier voditelje svaril pred nevarnostjo jedrske vojne

B.K.
26. 9. 2019, 08.35
Posodobljeno: 26. 9. 2019, 09.16
Deli članek:

Kašmir bi lahko bil povod za jedrsko vojno, je prepričan.

Profimedia
Pakistanski premier Imran Khan.

Pakistanski premier Imran Khan je medijem dejal, da je ob robu zasedanja Združenih narodov o okolju skušal voditelje svetovnih držav opozoriti pred realno možnostjo jedrske vojne med Indijo in Pakistanom, zaradi dogajanja v severnoindijski zvezni državi Kašmir.

Indijska centralna vlada je namreč avgusta Kašmirju odvzela status avtonomne regije, kar je razburilo tamkajšnje večinsko muslimansko prebivalstvo. Indija je zato v zvezno državo napotila več sto tisoč vojakov in uvedla policijsko uro. Pakistan sicer že od osamosvojitve leta 1947 Kašmir zahteva zase, glede regije pa sta se državi borili tudi v treh izmed štirih medsebojnih vojn.

"Že 50 dni so prebivalci Kašmirja zaklenjeni v hiše, čuva pa jih 900.000 vojakov," je dejal Khan, ki je prepričan, da bo do najhujšega konflikta prišlo, ko bo Indija umaknila policijsko uro in prepoved zbiranja. "Takrat bodo [ljudje] prišli na ceste. Kaj se bo zgodilo potem? Bojimo se 900.000 vojakov tam. Bojim se, da lahko pride do pokola in stvari lahko uidejo izpod nadzora," je še dejal Khan. "Približujemo se potencialni katastrofi ogromnih razsežnosti in nihče tukaj se tega ne zaveda. Prvič po kubanski krizi je prišlo do neposrednega soočenja med dvema jedrskima velesilama. Februarja smo se neposredno soočili," je Khan spomnil še na incident, v katerem so indijski lovci obstrelili nekaj ciljev v Pakistanu, pakistanska protizračna obramba pa je enega sestrelila. Konflikt se je malce pomiril, ko je Pakistan Indiji vrnil zajetega pilota.

"Februarja me je poklical poveljnik vojske in mi povedal, da so indijska letala bombardirala pakistansko ozemlje. Kaj naj naredimo, kaj naj naredimo? Bi moral jaz, bi morali mi sprejeti to odločitev?" Khan je dejal, da je glede strahov o jedrskem spopadu potarnal tudi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, nemški kanclerki Angeli Merkel in Francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu.