"Doseči moramo neko obliko deeskalacije, stabilizirati stvari in se izogniti tej trgovinski vojni, ki poteka povsod," je povedal francoski predsednik in se zavzel za "resnično ponovno okrevanje" globalnega gospodarstva. "Prizadevati si moramo za več rasti in več delovnih mest," je izpostavil v video nagovoru pred vrhom. Že pred tem je tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk posvaril, da bodo trgovinske vojne vodile v recesijo.
Trgovinske vojne zaostruje predvsem ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom v Francijo zagrozil, da bo v odziv na francoski davek za tehnološke velikane uvedel carine na francosko vino. Trump, ki je medtem že prispel v Biarritz, je poleg tega v petek na napoved kitajskih carin na ameriški uvoz odgovoril z napovedjo dodatnega dviga carin na kitajski uvoz.
Poleg trgovinskih vojn bo ena od osrednjih tem vrha, ki se bo zaključil v ponedeljek, amazonski pragozd, ki je v teh dneh v plamenih. "Ne bomo zgolj izdali poziva, ampak bomo sprožili mobilizacijo vseh sil (v Biarritzu) v sodelovanju z amazonskimi državami, da bi investirali v boj proti tem požarom (...) in ponovno pogozdovanje," je poudaril Macron. Odgovoril je tudi številnim, ki dvomijo glede uspeha vrha, in izrazil upanje, da bo ta vrh koristen in da bodo konkretno odgovorili na okoljske izzive, kot so požari v amazonskem gozdu.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je v videu, objavljenem pred vrhom, povedala, da je pretresena zaradi požarov. "Prizadevali si bomo, da bi pomagali in zagotovili podporo ter poslali jasno sporočilo, da je treba narediti vse, da pragozd neha goreti," je povedala. Nemški zunanji minister Heiko Maas je ob tem opozoril, da je trgovinski dogovor med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur zaradi požarov ogrožen. Francija in Irska sta že pred tem napovedali blokado dogovora.
Vrh v francoskem mestu ob Biskajskem zalivu spremljajo protesti nasprotnikov vrha. Protestniki so se sprehodili iz francoskega mesta Hendaye, ki je od Biarritza oddaljeno 30 kilometrov, do mesta Irun na španski strani meje. Približno štiri kilometre dolgega pohoda se je po navedbah organizatorjev udeležilo 15.000 ljudi, policija medtem navaja, da jih je prišlo 9000.
