Kljub vedno strožjim ukrepom oblasti protestniki vztrajajo pri tedenskih demonstracijah. Poleg pozivov k večji demokratizaciji družbe, pozivajo tudi k odstopu voditeljice Hongkonga Carrie Lam, poroča britanski BBC.
Čeprav sprva niso nameravali dovoliti današnjega shoda, ga je policija kasneje po vložitvi pritožbe le odobrila. Današnji protesti potekajo v četrti Mong Kok, kjer se je že zbralo več tisoč protestnikov v tamkajšnjem parku.
Mong Kok je ena najbolj gosto poseljenih četrti Hongkonga, v preteklosti pa je tu že prišlo do izgredov med policisti in protestniki, na primer leta 2014. V četrti naj bi pomembno vlogo igrale tudi kriminalne združbe oz. triade, ki naj bi pred dvema tednoma napadle protestnike.
Opozicija se kljub grožnjam oblasti ne namerava vdati, saj je napovedala že nove shode za nedeljo, v ponedeljek pa stavko.
Proteste so v petek prvič pripravili tudi javni uslužbenci, ki so običajno zvesti oblastem. Protesta se je udeležilo več tisoč ljudi.
Hongkong je nekdanja britanska kolonija, ki je leta 1997 postala administrativno območje Kitajske, a ji je bila v skupni deklaraciji zagotovljena avtonomija vse do leta 2047. Številni prebivalci oz. protestniki menijo, da so njihove pravice in svoboščine v zadnjih letih ogrožene.
Množični protesti so izbruhnili 9. junija zaradi predloga zakona, ki bi dopustil izročitev osumljencev hujših kaznivih dejanj Kitajski. Čeprav so oblasti predlog zakona umaknile, so protesti prerasli v obsežne protivladne proteste, pa tudi v proteste proti policijskemu nasilju. V več posredovanjih policije proti protestnikom je bilo namreč ranjenih več ljudi. Pred dvema tednoma so protestnike na poti domov napadle tudi nasilne skupine moških.
Hongkonške oblasti so ta teden proti več kot 40 aktivistom vložile obtožnice zaradi upora in jim grozi do deset let zapora. Poteza je le še dodatno podžgala protestnike, ki verjetno še nekaj časa ne bodo odnehali.
Glede na nedavno javnomnenjsko raziskavo z vlado ni zadovoljnih 70 odstotkov vprašanih, raven nezaupanja pa znaša 60 odstotkov.
