Nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Snowden je pred leti s strežnika agencije pobral 1,5 milijona zaupnih dokumentov in z njimi s Havajev pobegnil v Hongkong, kjer jih je predal novinarjem.
Ti so potem svetu razkrili, kako ameriški obveščevalci v imenu vojne proti terorizmu izvajajo skoraj popoln nadzor internetnega in telefonskega prometa. Šlo je sicer predvsem za beleženje podatkov o klicih, kot so telefonske številke in trajanje klica, ne pa tudi vsebine.
Zaradi teh razkritij je danes 36-letnega Snowdna v ZDA doletela obtožnica zaradi vohunjenja in izdaje državnih skrivnosti. Grozi mu zaporna kazen do 30 let.
Snowden se je skušal po objavi razkritij v medijih izogniti ameriški roki pravice, a že ko je z letalom odpotoval iz Hongkonga v Moskvo, je obtičal v tranzitni coni letališča Šeremetjevo, ker so mu ZDA preklicale potni list.
Po skoraj šestih tednih bivanja na letališču in več neuspešnih poskusih, da bi mu katera od zahodnih držav zagotovila zatočišče, mu ga je na koncu 1. avgusta 2013 odobrila Rusija. Tehnično mu je odobrila dovoljenje za bivanje, sprva za eno leto, kar je nato večkrat podaljšala.
Knjiga spominov bo izšla 17. septembra pri nemški založbi S. Fischer Verlag. O žvižgaču sta bili med drugim napisani že knjigi Dosje Snowden Luka Hardinga in roman Time of the Octopus Snowdnovega ruskega odvetnika Antolija Kučerene, nastalo je tudi nekaj filmov o njem. Najodmevnejši je bil film Snowden, pod katerega se je leta 2016 kot režiser podpisal Oliver Stone.
