Sodišče EU na ustni obravnavi presoja hrvaške ugovore iz decembra lani, da to sodišče glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne evropskega prava.
Hrvaška ne sprejema arbitražne razsodbe
Hrvaška stališča je v angleščini predstavila odvetnica Jemima Stratford, ki je uvodoma poudarila neizmeren ponos Hrvaške, da je članica EU, in njeno zavezanost vrednotam, zapisanim v pogodbi EU, ter da se sodišča ne bi smelo neprimerno vpletati v dvostranske spore.
Ponovila je hrvaško stališče, da je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka pred razglasitvijo arbitražne razsodbe in da ne sprejema veljavnosti arbitražne razsodbe. Izpostavila je, da bi lahko Hrvaška sprožila spravni postopek v okviru tega procesa, a se je doslej želela temu izogniti, ker se ji zdi izpogajana rešitev boljša.
Hrvaška odvetnica: Slovenija ustvarja umeten spor
Čeprav Slovenija ponavlja, da je arbitražna razsodba dejstvo, pa je dejstvo po besedah hrvaške odvetnice tudi to, da ta razsodba ni izvajana na terenu. Slovenija po navedbah hrvaške odvetnice ustvarja umeten spor, saj da Hrvaška deluje v skladu s svojim pravnim razumevanjem svojih meja, enako ravno Slovenija.
Jedro spora je tako po besedah Stratfordove lokacija meje, ne interpretacija prava EU. Dvostranski ozemeljski spori so izven jurisdikcije Sodišča EU, tudi če vplivajo na izvajanje prava EU. Edina možna pravna podlaga bi bil 273. člen pogodbe EU.
Tudi predsednik sodišča EU Koen Lenaerts, ki predseduje velikemu senatu, je sicer aprila lani v premislek Sloveniji, ki Hrvaško toži na podlagi člena 259, ponudil 273. člen, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno.
Menardova: Bilo je po pričakovanjih
Slovensko stališče je predstavila agentka Maja Menard, ki je govorila v slovenščini. Poudarila je, da pri slovenski tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna, pravnomočna in samoizvršljiva; državi sta zavezani, da jo spoštujeta.
"Bilo je zelo po pričakovanjih. Zadovoljni smo, da smo imeli priložnost svoja stališča ponovno predstaviti, tokrat pred velikim senatom, kar zadevi daje velik pomen. Je bila pa po pričakovanjih prav tako intenzivna debata z vprašanji sodnikov, ki so nam ponovno dala možnost, da damo sodnikom še nekaj dodatnih pojasnil," je Menardova odgovorila na vprašanje, ali je zadovoljna s potekom obravnave.
O tem, ali je slovenska stran prepričala sodnike, glede na to, da je več sodnikov in celo sam predsednik senata in sodišča Koen Lenaerts izpostavljalo vprašanja v povezavi z mednarodnopravno naravo primera, je Menardova odgovorila, da so njeni osebni občutki pozitivni in da je bila obravnava dobra priložnost, da so lahko natančno odgovorili tudi na ta vprašanja.
Marko Vrevc: Pričakujemo, da sodišče ne bo sprejelo odločitev, da je tožba nedopustna
Predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc pa je izpostavil pričakovanje, da se bodo s hrvaško stranjo na tem sodišču še srečali, torej da sodišče ne bo odločilo, da je tožba nedopustna. "Vsaka drugačna odločitev bi bila presenečenje," je menil.
Vrevc je tudi poudaril, da se je Slovenija pred 15 leti vključila v EU, ker je to prostor, kjer so soodvisne varnost, blaginja in pravna država. Pozneje se je izkazalo, da nekatere članice pravno varnost in spoštovanje prava razumejo nekoliko drugače in zato smo sedaj tukaj, ampak prepričani smo, da smo z našimi argumenti na pravi poti, je dodal.
Stališče ostaja, da je mejni spor rešen
V povezavi s hrvaškim sklicevanjem na 273. člen pogodbe EU kot edino možno pravno podlago za reševanje tega spora je Menardova komentirala z besedami, da to ni presenečenje, saj so to videli tudi v njihovih pisnih vlogah na več mestih.
"Mi ostajamo prepričani, da je to neutemeljeno, saj je to nek kvazi arbitražni postopek, ki zahteva soglasje obeh strani, naše stališče pa ostaja, da je mejni spor rešen, zato soglasja za ponovno reševanje takega spora ne potrebujemo," je dejala.
Prav ta člen je aprila lani tudi predsednik sodišča Lenaerts, ki predseduje velikemu senatu, ponudil v premislek Sloveniji, ki Hrvaško toži na podlagi člena 259. 273. člen predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno.
Kršenje evropske politike in prava
Na vprašanje, kdaj pričakuje odločitev glede dopustnosti tožbe, je Menardova dejala, da je težko ugibati o časovnici, a da običajno traja še vsaj nekaj mesecev po mnenju generalnega pravobranilca, ki bo objavljeno 6. novembra, tako da odločitev osebno pričakuje v začetku prihodnjega leta.
Ponovila je stališče, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike.
Slovenija v tožbi, ki jo je vložila po 259. členu pogodbe o delovanju EU, sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med članicami EU. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.
Sodišče je pristojno za razsodbo mednarodnega prava, če je ta potrebna za razlago prava EU, na katerega se nanaša, je izpostavila Menardova.
Sledila so vprašanja sodnikov, ki sicer še potekajo. Doslej je več sodnikov zanimala opomba v povezavi z arbitražo k hrvaški pristopni pogodbi.
Gre za aneks 3 in poglavje 5, ki se nanaša na ribištvo. V opombi piše, da se navedena ribiška ureditev uporablja, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi arbitražnega sporazuma, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.
Sodišče z vprašanjem glede hrvaške opombe, da sodišče nima jurisdikcije
Sodnik poročevalec v tem primeru, Britanec Christopher Vajda, je Hrvaško vprašal glede omenjene opombe k hrvaški pristopni pogodbi, in sicer v povezavi z njenim argumentom, da sodišče nima jurisdikcije.
Hrvaška odvetnica Stratfordova je v povezavi z opombo dejala, da se ne želi zavezati glede nikakršnega tolmačenja, in da ta opomba zgolj opredeljuje časovni okvir uveljavitve ureditve. Gre za časovni mehanizem, pri čemer pa da ne želi spodkopavati pomena opombe, je še dejala.
Odvetnik Slovenije Jean-Marc Thouvenin je pozneje v povezavi s to opombo izpostavil, da uvaža arbitražni sporazum in vse, kar sledi iz njega, v pravni red EU in da tako pripada pravnemu redu EU.
Italijanska sodnica Lucia Serena Rossi je izpostavila, da je to res le opomba, a da je zelo pomembna in da je del primarne evropske zakonodaje, torej je kot takšna v pristojnosti tega sodišča.
Generalni pravobranilec na Sodišču EU Estonec Priit Pikamäe je danes ob koncu ustne obravnave na Sodišču EU v Luksemburgu v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra.
