"S 7. julijem zgornja meja za bogatenje urana ne bo več 3,67 odstotka. Te zaveze ne bomo več izpolnjevali. Bogatenje urana bomo okrepili nad 3,67 odstotka, do tiste ravni, ki jo bomo hoteli, kolikor bo potrebno, kolikor bomo potrebovali," je na seji vlade glede na posnetke iranske televizije dejal Rohani.
S tem je dal vedeti, da bo Iran raven bogatenja urana po potrebi povečal - razen če se bodo ostale podpisnice jedrskega sporazuma poslej držale obveznosti, ki jih ta določa.
Kot je še povedal Rohani, bi morale ZDA in ostale podpisnice sporazuma, namesto da kritizirajo Iran, preprosto korektno uresničevati sporazum. "Jedrskemu sporazumu smo bili in smo stoodstotno zavezani, a to temelji na vzajemnosti," je še povedal iranski predsednik in terjal vrnitev k "logiki, zakonom, sprejetim sporazumom in resolucijam ZN".
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v ponedeljek potrdila, da je Iran v okviru prve faze odstopa od dela jedrskega sporazuma prvič presegel dogovorjeno zgornjo mejo 300 kilogramov zalog do 3,67 odstotka obogatenega urana. Po mnenju opazovalcev bi dodatno neomejeno bogatenje urana dejansko pomenilo konec jedrskega sporazuma.
Igra z ognjem
Ameriški predsednik Donald Trump je ob ponedeljkovi novici iz Teherana Iran obtožil, da se igra z ognjem, druge države, ki so sodelovale pri nastanku sporazuma o iranskem jedrskem programu, pa so izrazile obžalovanje oz. zaskrbljenost. Vodje diplomacije EU, Francije, Nemčije in Velike Britanije so v torek v skupni izjavi ponovili, da so zaradi tega izjemno zaskrbljeni, Iran pa so znova pozvali, naj spremeni svojo odločitev.
ZDA so lani izstopile iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu in proti islamski republiki znova uvedle sankcije s ciljem prisiliti to državo k pogajanjem o obsežnejšem sporazumu.
Iran je 8. maja letos v odgovor razkril stopenjski načrt, v skladu s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, ki visi na nitki. Takrat je sporočil, da ne bodo več omejevali rezerv težke vode in obogatenega urana. Preostalim podpisnicam sporazuma - Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji - pa je dal 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.
