"Širitveni proces je na Zahodni Balkan vnesel pozitivno preobrazbo, hkrati pa pomeni naložbo v mir in stabilnost Evrope. Nujno je zagotoviti splošni napredek regije," pozivajo zunanji ministri Avstrije, Bolgarije, Češke, Estonije, Hrvaške, Italije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije.
Ministri pred vrhom v Bruslju opozarjajo, da bo odločitev voditeljev pomembno vplivala na prihodnost vseh evropskih držav. Pozvali so, naj junija začrtajo daljnosežne in odločne poteze, ki bodo odločilna spodbuda za vztrajen reformni napredek v skladu s standardi in vrednotami EU ter okrepljeno regionalno sodelovanje, spravo, dobre sosedske odnose ter za trajni mir, stabilnost in razvoj regije in celine.
Pred vrhom EU se bo prihodnji teden sestal tudi svet za splošne zadeve EU, ki bo razpravljal o širitvenem paketu 2019. Ministri so tako vse deležnike v EU še pozvali, naj dajo zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. "Odločeni smo ravnati odgovorno in se pozitivno odzvati na napredek, ki sta ga dosegli obe državi," so dodali v skupni izjavi.
Ministri ocenjujejo, da bo začetek pogajalskega procesa državama omogočil, da se še bolj posvetita potrebnim reformam, EU pa, da podrobno spremlja njun napredek. Začetek pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo pa bo tudi pomembna spodbuda za vso regijo, so dodali.
"Začetek pogajanj junija 2019 bo prispeval tudi h krepitvi odpornosti držav proti škodljivim zunanjim vplivom drugih akterjev in zagotovil, da bo Evropska unija ohranila vodilno vlogo pri pozitivnih spremembah v regiji," so sklenili v izjavi.
Evropska komisija je konec maja znova priporočila začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Severna Makedonija je to zaslužila z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja, je izpostavila komisija. A članice EU o tem odločajo s soglasjem, ki ga kljub številnim pobudam za zdaj ni na vidiku.
