Mayeva je odboru 1922, v katerem so zbrani konservativni poslanci, podala odstopno izjavo in s tem uradno odstopila s položaja vodje konservativne stranke.
Konec maja je ob napovedi odstopa dejala, da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi izpolnila izid referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Britanski parlament je doslej že trikrat zavrnil izstopni dogovor, tako da so morali brexit, ki je bil sprva predviden za 29. marec, že večkrat preložiti. Nazadnje so se sredi aprila Mayeva in voditelji 27 držav EU dogovorili o prožni preložitvi brexita do 31. oktobra.
V britansko zgodovino se bo zapisala kot premierka z enim najkrajših stažev po drugi svetovni vojni. Britanci si jo bodo zapomnili predvsem po tem, da je vlado vodila v enem politično najbolj kaotičnih obdobij v novejši zgodovini države in da ji ni uspelo izpeljati izstopa Velike Britanije iz EU.
Kot je pojasnila, bo dolžnosti premierke opravljala, dokler ne bo izbran novi vodja konservativcev, ki bo nato avtomatično postal premier. Do tedaj bo imela vse pristojnosti premierke.
Postopek izvolitve njenega naslednika se bo začel prihodnji teden. Še danes bodo predvidoma pozvali k oddaji kandidatur za novega vodjo stranke, ki jih bo mogoče oddati v ponedeljek med 11. in 18. uro po srednjeevropskem času.
Najprej bodo v več krogih glasovanja, prvi bo v četrtek, poslanci izbrali dva kandidata za novega vodjo. Med njima pa bo odločilo okoli 125.000 članov konservativne stranke. Novi predsednik bo predvidoma znan v tednu, ki se začne 22. julija.
Doslej je kandidaturo napovedalo 11 kandidatov, med katerimi imajo največ možnosti nekdanji zunanji minister Boris Johnson, aktualni zunanji minister Jeremy Hunt in minister za okolje Michael Gove.
