Vodji socialdemokratov se obeta, da bo druga predsednica vlade na Danskem, po Helle Thorning-Schmidt, ki je bila premierka med letoma 2011 in 2015.
Glede na začasne izide so prejeli 25,9 odstotka glasov in bodo v parlamentu imeli 48 predstavnikov. Skupaj z drugimi levimi strankami bodo imeli 91 od 179 poslancev, kar bi moralo biti dovolj za sestavo vlade. "To je zgodovinska zmaga," je pred privrženci v Koebenhavnu ponoči poudarila vodja socialdemokratov Mette Frederiksen. Izid volitev po njenih besedah kaže, da si Danci želijo novo vlado in novo politično usmeritev. Socialdemokrati so volivce pridobili tudi s tem, ko so zaostrili svoje stališče do priseljevanja. "Nekateri socialdemokrati, ki smo jih izgubili v zadnjih letih, ki niso podpirali naše politike priseljevanja, se tokrat vračajo," je dejala 41-letna Frederiksenova.
Liberalna stranka Venstre dosedanjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je dobila 23,4 odstotka glasov, kar je skoraj štiri odstotne točke več kot pred štirimi leti. Imela bo 43 poslancev. A desnosredinski blok, ki je trenutno na oblasti, naj bi dobil le 75 poslanskih sedežev. Rasmussen je že priznal poraz, a obenem izpostavil, da je njegova stranka pridobila podporo volivcev. "Volitve so bile fantastične, a oblast se menja," je dejal.
Zares slabi rezultati
Za glavne poražence volitev sicer velja skrajno desna Stranka danskega ljudstva, za katero je to že drugi udarec v zadnjih dveh tednih. Slabo se je namreč odrezala že na evropskih volitvah 26. maja. Vodja stranke Kristian Thulesen Dahl je priznal, da so izidi, zares slabi, a napovedal, da bo še naprej vodil stranko.
Manjšinska vlada nekaj normalnega
Frederiksenova je že napovedala, da bo skušala voditi manjšinsko vlado, kar je za Dansko povsem običajno. Vodja socialdemokratov je dejala, da bo pri zakonodaji glede priseljevanja iskala podporo desnih strank, glede sociale in okoljskih tem pa bo za podporo prosila leve stranke.
Prav okolje je bilo poleg migracij osrednja tema volilne kampanje. Socialdemokrati so volivcem obljubljali okrepitev prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam ter po več letih varčevanja znova več državnega denarja za socialo in zdravstvo.
Volilna udeležba je bila visoka, 84,5 odstotna, a nekoliko nižja kot leta 2015, ko je na volišča prišlo 85,9 odstotka Dancev.
