"Assange je bil aretiran v Veliki Britaniji, tako da so pogoji za zahtevo za njegovo izročitev na podlagi evropskega pripornega naloga znova izpolnjeni, kar pa ni veljalo pred 11. aprilom," je povedala tožilka Eva-Marie Persson. 11. aprila so britanske oblasti na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu aretirala Assangea.
Avstralec se je leta 2012 na ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji zatekel ravno v izogib izročitvi Švedski, kjer so ga preiskovali zaradi obtožb posilstva. Preiskavo so leta 2017 zaključili, a bo zadeva zastarala leta 2020, tako da jo je bilo do tedaj možno znova uvesti.
"Prejšnja odločitev o zaključku preiskave ni temeljila na težavah, povezanih z dokazi, ampak težavah, ki so blokirale preiskavo," je danes povedala tožilka.
Iz Wikileaksa so sporočili, da bo ponovno odprtje preiskave 47-letniku omogočilo, "da si opere ime". "Assange je bil vedno pripravljen odgovarjati na vprašanja," je povedal urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson. Ni se izogibal zaslišanju in je bil pripravljen pristati na izročitev Švedski, če bi mu zagotovili, da ne bo izročen ZDA. Hrafnsson je poudaril še, da so švedski tožilci podlegli političnemu pritisku.
Njegov švedski odvetnik Per E. Samuelson pa je izrazil presenečenje nad odločitvijo švedskega tožilstva. "Nerazumno je, da se muči osebo, ki prestaja zaporno kazen v Angliji in katere izročitev so zahtevale ZDA zaradi njegovega novinarskega dela," je povedal. Dvomi sicer, da ga bodo na Švedskem obtožili.
47-letnika posilstva obtožuje ženska, ki se je z njim srečala avgusta leta 2010 na konferenci Wikileaksa v Stockholmu. Obtožuje ga spolnega odnosa, med katerim je spala, poleg tega pa ni uporabljal zaščite. Pred tem naj bi sicer večkrat zavrnila nezaščiten spolni odnos.
Assange trdi, da je privolila v spolni odnos in pristala na to, da ne uporabita zaščite. Zaradi spolnega napada so ga sicer preiskovali v še enem primeru, a je ta leta 2015 zastaral.
Ekvador ZDA odobril preiskavo Assangeove sobe
Ekvadorsko tožilstvo je medtem ameriškim oblastem odobrilo preiskavo sobe na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, v kateri je sedem let bival Assange. ZDA bodo predali tudi njegove dokumente, mobilne telefone, računalnike in nosilce podatkov.
Assangeovo sobo naj bi preiskali 20. maja, o odločitvi pa so že obvestili tudi njegovega ekvadorskega odvetnika Carlosa Povedo.
Britanske oblasti so ustanovitelja Wikileaksa 11. aprila aretirale, potem ko mu je Ekvador odvzel državljanstvo in mednarodno zaščito. Britansko sodišče ga je v začetku maja obsodilo na 50 tednov zaporne kazni, ker je kršil določila pogojnega izpusta. Assange je bil namreč leta 2012 po aretaciji zaradi obtožb posilstva izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo.
Britansko sodišče pa medtem obravnava tudi že ameriško zahtevo za izročitev. Uradno so ga v ZDA obtožili zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije.
