Čeprav je človekov obstoj odvisen od narave, jo človeštvo venomer uničuje. Če želimo ohraniti naravne sisteme, so nujne spremembe načina našega življenja.
Poročilo, ki ga je objavilo meddržavno telo Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services (IPBED) je prvo po letu 2005. Pripravljalo ga je 150 vodilnih mednarodnih strokovnjakov iz 50 držav. V raziskavah so se opirali na 15.000 podatkov, med njimi so znanstveni prispevki in vladne informacije. Skoraj 2000 strani dolgo poročilo naj bi služilo kot temelj za boljše politike in delovanje v prihodnosti ter soočenje z realnostjo.
Tako hitro izumrtje rastlinja in živali imenujejo kot šesto masovno izumiranje. Pretekla izumiranja so vedno povzročale kataklizme velikih razmer kot so trki velikih asteroidov ali vulkanski izbruhi. Tokrat je vzrok človek.
Ogrožena četrtina živalskega in rastlinskega sveta
Pretekli teden so se avtorji poročila v Parizu sestali na številnih sestankih s predstavniki oblasti iz več kot 130 držav. Strokovnjaki opozarjajo, da okoli 8 milijonov živalskih in rastlinskih vrst umira po stopnji, ki je več deset- do stokrat hitrejša kot v zadnjih desetih milijonih let. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje.
Poročilo prvič v zgodovini IPBES izpostavlja pet glavnih razlogov za izgubo vrst in degradacijo narave. Prva dva, ki močno vodita pred drugimi, sta izginjanje oz. izginotje habitatov zaradi spremenjene rabe zemlje in morij ter neposredna človeška raba rastlin in živali. Na tretjem mestu so podnebne spremembe, ki pa se na lestvici hitro dvigujejo. Na četrtem in petem mestu so onesnaževanje - v reke in oceane je denimo vsako leto odvrženih 400 milijonov ton težkih kovin, strupenega blata in drugih odpadkov - ter tujerodne vrste, kot so podgane, komarji, kače in rastline, ki se prenašajo na ladjah ali letalih.
Prav tako obveščajo, da že okoli 75% kopna, 50% rek in jezer ter okoli 40% oceanov in morij kaže resne znake propadanja. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja so se podvojile emisije fosilnih goriv.
Kakšni so ukrepi?
Poročilo izpostavlja, da se ob korenitih spremembah ne bomo mogli izogniti zmanjšanju uživanja mesa, ustavitvi izsekavanja gozdov v tropskih državah, zmanjšanju luksuzne potrošnje, ukinitvi okolju škodljivih subvencij in sprejemanju koncepta nizke gospodarske rasti.
Poročilo bo služilo kot osnova za razpravo na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti na Kitajskem oktobra 2020.
