V kraju Ulgii na mongolsko-ruski meji so ostali ujeti turisti iz Nemčije, Nizozemske, Švice, Švedske, Južne Koreje, ZDA in Rusije. Mongolsko ministrstvo za zdravje je namreč potrdilo, da sta 38-letni moški in njegova 37-letna noseča soproga umrla zaradi bubonske kuge, zaradi česar so vse poslali v karanteno. Zakonca sta se okužila z uživanjem surovega mesa svizca.
Oblasti si na vso moč prizadevajo, da bi preprečili morebitno nadaljnjo širitev bakterije, zato je na območju zadnjih nekaj dni poleg zdravstvenih delavcev prisotna tudi vojska. »Ste mislili, da je kuga nekaj iz srednjega veka? Midva tudi! Ravno sva želela zapustiti Ulgii in se podati v notranjost Mongolije, a so zaprli vse izhode iz kraja. Zaradi s kugo okuženih svizcev je zaprta polovica mesta,« je na družabnem omrežju zapisala popotnica Elena Kovena, ki je tam obtičala s soprogom Timurjem.
»Razmere niso kritične«
Uživanje surovega, še svežega mesa in notranjih organov svizca, v skladu z mongolsko tradicijo krepi zdravje. Zakonca sta zagrizla v surove ledvičke, se okužila, brez staršev pa so tako ostali štirje otroci. Ministrstvo za zdravje sicer poudarja, da »razmere s kugo niso kritične in da niti približno ne gre za epidemijo.« Kljub temu v primeru karantene niso postavili nobenega roka, če bo to potrebno, lahko ta tako traja tudi do 21 dni, poročajo ruski mediji. Več naj bi bilo znanega danes. V kraju sicer »podrobneje spremljajo« 158 ljudi, ki so bili neposredno ali posredno v stiku z okuženima zakoncema.
Kuga je bakterijska bolezen, ki jo širijo bolhe, živeče na glodavcih, kot so podgane in svizci. Te pijejo kri okužene živali in bakterijo Yersinae pestis s piki prenašajo naprej. Če zdravljenje ni pravočasno, lahko bolezen odraslo osebo ubije v 24 urah. Pljučna kuga naj bi v 14. stoletju povzročila veliko epidemijo, imenovano tudi črna smrt, ki je v Aziji, Evropi in Afriki pomorila približno 50 milijonov ljudi. Kuga sicer nikoli ni odšla na smetišče zgodovine. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v prvi polovici 20. stoletja o epidemiji kuge poročali iz Indije, med vojno v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja pa iz Vietnama. Za kugo še danes vsako leto zboli od 1000 do 2500 ljudi, zlasti na območjih podsaharske Afrike in na Madagaskarju. Na ozemlju Slovenije smo zadnji primer zabeležili leta 1732.
