Zakon, ki ga je sredi aprila potrdila duma, predvideva vzpostavitev neodvisne infrastrukture za ruski internet, imenovan Runet, ki bo Rusiji v primeru kibernetskega napada omogočil prekinitev povezav s svetom. Zakon bo začel veljati novembra.
Predlagatelji zakona pravijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti. Neodvisni internet bo lahko deloval tudi, ko bodo prekinjene povezave s strežniki zunaj Rusije. To pomeni, da bo Rusija pripravljena, če jo bodo druge države želele odklopiti od interneta.
"Če imajo drugi tehnične zmogljivosti za izvajanje napadov na ruski internet, potem moramo mi imeti tehnične zmogljivosti za obrambo pred temi napadi," je dejal eden od predlagateljev zakona, član sveta federacij Andrej Klišas. "Ne dvomimo, da so ZDA tehnično sposobne izklopiti internet, kadarkoli se jim to zdi nujno," je dodal.
Ruski telekomunikacijski regulator Roskomnadzor bo glavni nadzorni organ, ki bo v primeru napada prevzel nadzor nad internetom. Glede na določbe zakona bodo morali vsi ponudniki interneta poročati Roskomnadzoru o poteku spletnega prometa in svojih strankah.
Eden od ciljev zakona je tudi ohraniti čim več podatkov, ki si jih izmenjujejo ruski uporabniki interneta, znotraj državnih meja. S tem naj bi ruske uporabnike zaščitili pred zunanjimi grožnjami, vendar aktivisti opozarjajo, da bodo novi ukrepi na koncu uperjeni proti kritikom Kremlja, ne pa proti zunanjim sovražnikom.
Prejšnji teden je deset mednarodnih organizacij za človekove pravice pozvalo Rusijo, naj se odreče temu zakonu. "Zakon vzpostavlja sistem, ki daje oblastem možnost, da blokira dostop do delov interneta v Rusiji," so opozorile.
V Moskvi so marca po potrditvi predloga zakona v prvem branju v parlamentu izbruhnili množični protesti. Več tisoč ljudi je vzklikalo "Roke stran od interneta" in izrazilo nasprotovanje nad vzpostavitvijo "velikega ruskega požarnega zidu" po vzoru kitajske cenzure spleta.
