Morda ste že slišali za idejo o plavajočih mestih? Te so bile doslej le futuristične želje nekaterih vizionarjev, zdaj pa so dobile blagoslov Združenih narodov, v boju proti katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. Združeni narodi bodo namreč "podprli in vodili" projekt plavajočih mest do njegove realizacije. To je na okrogli mizi obljubila izvršna direktorica Programa ZN za naselja Maimunah Mohd Sharif.
Idejo je na ZN predstavilo podjetje Oceanix, ki se z razvojem plavajočih mest ukvarja že več let. "Vsi v ekipi hočejo, da se to zgradi," je dejal generalni direktor Oceanixa Marc Collins. Družba verjame, da bi plavajoča mesta lahko pomenila rešitev tako za prezasedenost in pomanjkanje nepremičnin kot za posledice vedno višjh nivojev morja.
Predstavljen koncept mesta je zasnoval arhitekt Bjarke Ingels, sestavljeno pa bi bilo iz heksagonalnih "vasi", sestavljenih iz šestih plavajočih platform, šest teh "vasi" skupaj, pa bi, prav tako v heksagonalnem vzorcu, sestavljalo "mesto", ki bi lahko preživelo do 10.000 ljudi.
Po Ingelsovem mnenju je 10.000 ljudi ravno pravo število za avtonomne in samozadostne skupnosti, ki bi lahko proizvajale dovolj energije, sladke vode in hrane. Dizajn bi dovoljeval manjša, električna prevozna sredstva, mesto pa bi lahko eksperimentiralo tudi z novimi tehnologijami, kot so daljinski ali samodejni zrakoplovi za transport reči.
V idejo je vključena tudi tako imenovana podvodna kmetija – način gojenja hrane pod morsko gladino. Prebivalci plavajočih mest bi tako jedli predvsem morsko hrano in hidroponično gojeno zelenjavo.
Platforme, ki bi sestavljale mesto bi sicer res plavale na gladini, a bi bile pripete, oziroma zasidrane na morsko dno. V primeru naravnih nevarnosti, bi jih lahko ladje povlekle do gladine ali premaknile na varno, sicer pa so zasnovane tako, da lahko preživijo celo neurja pete stopnje.
Stavbe na platformah sicer ne bi mogle biti ravno visoke, saj takšen dizajn zahteva nizek center gravitacije. Najvišje bi tako segale sedem nadstropij visoko.
