Avstrijski kancler Sebastian Kurz zahteva več osebnega nadzora nad delom obveščevalnih služb, poročajo avstrijski mediji. Kanclerjeva odločitev prihaja po nedavni informaciji, da je novozelandski napadalec, ki je 15. marca v Christchurchu umoril 50 ljudi, doniral denar avstrijskemu skrajnemu gibanju identitarci.
Kurz je že včeraj izrazil pričakovanje, da se bodo njegovi koalicijski partnerji Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) odpovedali vsem povezavam z identitarci, s katerimi naj bi gojili stike. Danes pa mediji poročajo, da kancler očitno ne zaupa več ministru za obrambo Mariu Kunaseku ter ministru za notranje zadeve Herbertu Kicklu, ki nadzorujeta delo obveščevalnih agencij. Oba prihajata iz vrst FPÖ.
Če se bo sprememba v strukturi poročanja in nadzora nad obveščevalnimi organizacijami uveljavila, bo to pomenilo, da bo FPÖ izgubila ekskluzivni nadzor nad avstrijskimi obveščevalci. Ideja o tovrstni spremembi sicer ni nekaj novega, zapisana je bila namreč že v koalicijski program, potem ko je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen izrazil skrb nad tem, da bi tako notranje kot obrambno ministrstvo vodila predstavnika skrajne desnice, poroča portal Politico.
Kanclerjevo zahtevo je že komentiral njegov namestnik in predsednik FPÖ Heinz Christian Strache, ki bi po spremembi bil prav tako vključen v poročevalno strukturo. Ta bi zdaj poleg obeh ministrov vključevala torej še kanclerja in vice kanclerja. Strache spremembi ne nasprotuje, a vanjo ne bi hitel.
Svobodnjaki v isti hiši z identitarci
Avstrijski svobodnjaki so se sicer znašli pod pritiskom kanclerja, potem ko so se v medijih pojavila poročila o njihovih domnevnih povezavah s skrajno desnim gibanjem identitarcev.
Glede na poročanje avstrijskih medijev, podkrepljeno s fotografijami, so se svobodnjaški politiki in identitarci udeleževali istih dogodkov, predsednik svobodnjakov Strache pa je skupaj s strankarskimi kolegi na spletnih družbenih omrežjih tudi delil njihove objave. Mediji so ob tem razkrili še, da so si identitarci in funkcionarji FPÖ v Linzu delili vilo, ki je v lasti svobodnjaškega študentskega združenja. V njej so bivali tako člani lokalne identitarne organizacije kot člani FPÖ.
Evropski kolegi ne zaupajo več avstrijskim obveščevalcem
Vodja avstrijske obveščevalne agencije BVT Peter Gridling je ob tem v ponedeljek razkril, da je njihova agencija "izolirana" v Bernskem klubu – organizaciji evropskih obveščevalcev namenjeni deljenju informacij.
Razlog za to naj bi bil policijski vdor v BVT lansko pomlad, kjer naj bi policisti zasegli več fasciklov tajnih informacij v zvezi s preiskavo avstrijske skrajne desnice. Policisti so delovali po neposrednem ukazu ministra Kickla.
Odnose znotraj kluba je dodatno ohladilo poročilo avstrijskega časnika Falter, ki je konec leta 2018 objavil tajni dokument kluba, v katerem so finski obveščevalci za pomoč pri preiskovanju ruskih vohunov prosili vse evropske kolege, razen Avstrijcev. Razlog temu naj bi bili tesni stiki FPÖ z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. FPÖ in Putinova Združena Rusija sta leta 2016 podpisali pakt o sodelovanju.
