Nato je med konfliktom na Kosovu 24. marca 1999 začel napade na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ), v kateri sta bila ob Srbiji tudi Črna gora in Kosovo. Letalski napadi so prisilili Beograd, da umakne svoje vojake s Kosova, s čimer se je končal konflikt, ki je zahteval več kot 13.000 življenj, večinoma kosovskih Albancev. Bombardiranje je trajalo 78 dni, vse do 10. junija, ko je takratni predsednik ZRJ Slobodan Milošević pristal na pogoje mednarodne skupnosti. Po srbskih podatkih je Nato izvedel 2300 letalskih napadov na 995 objektov. Ubitih je bilo okoli tisoč vojakov in 2000 civilistov. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je umrlo okoli 500 civilistov, ob Srbih tudi kosovski Albanci in Romi.
Nato je storil zločin, ko je bombardiral Srbijo, država pa se nikoli ne bo pridružila zavezništvu, je dejal Vučić.
Slovesnost v Nišu se je ob 19.45 začela z zvokom siren za zračni napad, na velikem zaslonu so predvajali prizore bombnih napadov.
"Smrt 2500 civilistov, 79 otrok, opustošenje države, škoda na desetine milijard dolarjev bo za nas vedno zločin," je dejal Vučić. Kot je dejal, Srbija ne bo nikoli pristala na to, da je šlo za napako, "naš narod ni napaka".
Kot je dejal, je srbski narod odločil, da ne želi biti del zveze Nato in dodal, da "nikogar ne ogrožamo, želimo samo zaščititi svojo državo", na spletni strani poroča regionalna televizija N1.
Spominske slovesnosti v Nišu se je udeležil tudi vodja srbske pravoslavne cerkve, patriarh Irinej, ki je obtožil zahodne voditelje za načrtovanje "uničenja in razkosanja" Srbije. Opustošili so naše tovarne, industrijo, ceste in celo bolnišnice, je dejal Irinej.
Večno hvaležni
Obletnico bombardiranja so v nedeljo obeležili tudi na Kosovu. Predsednik Hashim Thaci je dan, ko so se začeli letalski napadi na Srbijo, opisal kot "velik in veličasten". "Vedno bomo hvaležni Natu in Združenim državam," pa je dejal predsednik vlade Ramush Haradinaj.
