Kim Džong Un se odloča o tem, ali bo sploh nadaljeval s pogajanji o jedrski razorožitvi. Grožnjo je novinarjem in diplomatom predala visoka severnokorejska diplomatka Čoe Son Hui, ki je novinarje in diplomate v Pjongjangu danes obvestila, da Demokratična ljudska republika Koreja za težave v pogajanjih krivi "gangsterske" zahteve ameriške strani. Čoe je dejala, da bo Kim odločitev o nadaljevanju pogajanj sporočil "v kratkem", poročajo tuje tiskovne agencije.
"Rada bi poudarila, da bo gangstersko stališče ZDA sčasoma ogrozilo situacijo," je dejala Čoe. "Nimamo namenov sprejemati kompromisov z ZDA, niti se ne želimo pogajati na takšen način. Tokrat jasno razumemo, da imajo Združene države drugačne namene kakor mi."
Pogovori o jedrski razorožitvi so pod vprašajem že od konca februarja, ko je ameriški predsednik Donald Trump predčasno odkorakal iz srečanja v vietnamskem Hanoju. Ameriška stran je za propad pogajanj okrivila Severno Korejo, ki bi naj zahtevala popoln umik sankcij še predno bi se v celoti znebila jedrskega orožja, a severnokorejski predstavniki so to zanikali. Dejali so, da so bili za umik nekaterih sankcij pripravljeni uničiti nesorazmerno veliko orožja in testnih lokacij.
Grožnja o prekinitvi pogajanj je sicer v skladu s Kimovimi napovedmi. V novoletnem nagovoru je namreč dejal, da bo Severna Koreja šla po drugi poti, če Washington ne bo sprostil nekaterih gospodarskih sankcij.
Takoj po propadlih pogajanjih februarja sta obe strani izrazili pripravljenost na nadaljevanje pogovorov, a zdi se, da Kim izgublja potrpljenje. To je potrdila tudi Čoe, ki je novinarje in diplomate spomnila, kaj je Kim izjavil med dolgo vrnitvijo iz Hanoja v Pjongjang: "Na naši vrnitvi v domovino je predsednik dejal, 'Kaj je razlog, da bomo morali še enkrat opraviti to pot?'"
Južnokorejski predsednik Mun Džae In je medetem poudaril, da bo južnokorejska vlada podprla ponovna pogajanja med ZDA in Severno Korejo, "v vseh okoliščinah."
Južnokrejska borza se je na oznanilo o Kimovem premisleku odzvala negativno. Vrednosti delnic mnogih domačih podjetij so padle za tudi več kot pet odstotkov. Medtem so delnice obrambnih podjetij, ki kotirajo na južnokrejski in japonski borzi strmo skočile, tudi preko 20 odstotkov.
