To glasovanje odpira pot za vložitev prošnje za preložitev brexita.
Britanska poslanska zbornica je pred tem z dopolnilom spremenila originalni predlog, ki ga je vložila premierka Theresa May. Tako so na končnem glasovanju potrdili, da "poslanska zbornica zavrača izhod Velike Britanije iz Evropske unije brez ločitvenega dogovora in okvirja za prihodnje odnose".
Nova formulacija, ki je bila sprejeta s štirimi glasovi večine, potrjuje, da poslanci zavračajo brexit brez dogovora v vsakem primeru, ne le 29. marca, ko je načrtovan izhod Združenega kraljestva iz povezave. Odločitev parlamenta sicer ni obvezujoča.
Mayeva je po glasovanju potrdila, da bodo poslanci v četrtek glasovali, ali bi morda EU zaprosili za odlog predvidenega datuma ločitve.
Kot piše v vladnem predlogu, o katerem bodo poslanci glasovali v četrtek, bo britanska vlada, če bo parlament do 20. marca potrdil ločitven sporazum, zaprosila za enkratno preložitev brexita do 30. junija.
Če pa parlament do 20. marca ne bo potrdil ločitvenega sporazuma, bo morala britanska vlada na vrhu EU, ki se bo začel 21. marca, podati jasen razlog za preložitev in koliko časa bo preložitev trajala. Ob tem vlada opozarja, da bi kakršnakoli preložitev brexita po 30. juniju zahtevala, da na Otoku organizirajo evropske volitve.
Poslance je tako opozorila, da morajo razumeti, da bo, če ne bodo v prihodnjih dneh odobrili ločitvenega sporazuma, ki so ga zavrnili v torek, potrebna daljša preložitev brexita. To pa bo pomenilo, da bodo morale maja tudi v Veliki Britaniji potekati evropske volitve. "Ne verjamem, da je to pravi rezultat," je ocenila.
Premierka je še dodala, da bi vlada lahko še naprej vodila pogajanja z EU ali pa bi organizirali drugi referendum, "a bi to dodatno okrnilo zaupanje med britansko javnostjo in parlamentom". Evropska unija je bila jasna, da je že sklenjen sporazum edini možen, je dodala.
Vodja laburistov Jeremy Corbyn je že napovedal, da je preložitev 50. člena lizbonske pogodbe neizogibna.
