Ko je medij Idea Ralpha Brinkhausa iz stranke krščanskih demokratov (CDU) povprašal, če bi lahko njihovo stranko v bližnji prihodnosti vodil musliman in tudi postal nemški kancler, je odgovoril: "Zakaj pa ne, če je dober politik in zastopa naše vrednote in politične nazore."
Desnosredinska stranka, ki ji načeluje kanclerka Angela Merkel – hčer vzhodnonemškega pastorja –, svojih verskih prepričanj ne skriva – C v njenem imenu (CDU) predstavljala krščanske vrednote. Brimkhaus pa pred te postavlja človeške. "CDU ni verska skupnost – po tem se razlikujemo od Katoliške cerkve, katere član sem," je dejal.
Mešani odzivi
Intervju je nastal konec februarja, a ni pritegnil posebne pozornosti, dokler ga ni v sredo citiral Bild. V Nemčiji je završalo. Vincent Kokert tako ni mogel verjeti, kaj je izustil njegov strankarski kolega. Da bi bil kancler musliman, je nedoumljivo tudi za Eberharda Giengerja, še enega poslanca iz vrst CDU, ki je dejal, da to pomeni, da "muslimani v Nemčiji predstavljajo večino, kar pa ni res". Drugi politiki so po poročanju Bilda opozorili, da muslimanskih vrednot pač ni mogoče vključiti v strankina prepričanja in kot primere navedli šeriatsko pravo, odnos do žensk, nevernikov in homoseksualcev. V bran mu je stopila ministrica za izobraževanje v nemški zvezni državi Schleswig-Holstein Karin Prien, ki je dejala, da lahko za kanclerja kandidira kdorkoli. Oglasila se je tudi tamkajšnja islamska skupnost. Kot so poudarili, štejejo le kvalifikacije, ne veroizpoved, ko je govora o kateremkoli položaju v državi.
Po podatkih iz leta 2015 v Nemčiji živi več kot 4,4 milijona muslimanov.
