"Gotovo vam ni lahko živeti daleč stran od doma in morda brez naklonjenosti najbližjih čutite negotovost prihodnosti. A Gospod je zvest in svojih ne pušča na cedilu," je v pridigi pred zbranimi verniki iz celotne regije poudaril rimokatoliški voditelj Frančišek in se s tem očitno še posebej obrnil na katoličane, ki kot ekonomski migranti delajo v Združenih arabskih emiratih.
Okoli 80 odstotkov ljudi v Združenih arabskih emirati je migrantov, ki so tja prišli s trebuhom za kruhom. Po podatkih Vatikana je med njimi okoli 900.000 katoličanov, kar predstavlja kakih 10 odstotkov vsega prebivalstva. Večina jih prihaja s Filipinov in Indije.
Po podatkih lokalnih cerkva je papeža na in ob športnem stadionu Zajed v prestolnici Abu Dabi spremljalo več kot 120.000 ljudi. Po podatkih organizatorjev so mašo spremljali katoličani okoli 100 različnih narodnosti, pa tudi kakih 4000 muslimanov.
Maša, ki jo je v živo predvajala tamkajšnja televizija, je bila resnično zgodovinski dogodek, saj sme v Abu Dabiju velika migrantska skupnost kristjanov svojo vero dejansko prakticirati le diskretno, znotraj verskih objektov. V sosednji Savdski Arabiji, zibelki islama, pa so vsa nemuslimanska verska svetišča prepovedna.
Argentinski papež je med pridigo na stadionu spomnil tudi, da se je treba soočiti z življenjskimi preizkušnjami in živeti preprosto življenje. Jezus ni zgradil nič bleščečega, a tudi ni zahteval, da se postavljajo velike stvari, je poudaril Frančišek. "Svetost vsakdanjega življenja je tisto, kar ne potrebuje nobenih čudežev in posebnih znamenj," je poudaril. Številni tuji delavci v Združenih arabskih emiratih medtem sredi bleščečih, luksuznih poslopij, živijo v revščini.
Potovanje papeža v Abu Dabi je bilo posvečeno predvsem krepitvi medverskega dialoga in v tej luči je sveti oče v ponedeljek podpisal skupni dokument z vodjo egiptovskih sunitov, velikim šejkom kairske univerze Al Azhar, Ahmedom al Tajebom, ki predvideva boj obeh religij proti ekstremizmu in terorizmu. Frančišek se je ob tem zavzel, da predstavniki vseh religij odločneje nastopijo proti vojni in nepravičnosti.
Pred tem je v ponedeljek na mednarodnem medverskem srečanju pred več sto udeleženci izpostavil versko svobodo, ki ni omejena samo na svobodo obredja. Izpostavil je, da se nikogar ne sme siliti v nobeno versko prakso.
