Venezuelska vojska se je odločno postavila v bran predsedniku Nicolasu Maduru in zavrnila predsednika parlamenta Juana Guaidoja, ki se je v sredo pred več tisoč protivladnimi protestniki v Caracasu razglasil za začasnega predsednika države. Vojska bo branila ustavno ureditev in suverenost države, je sporočil obrambni minister Vladimir Padrino.
Na ulice venezuelskih mest je v sredo na poziv opozicije odšlo več sto tisoč ljudi. Predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaido se je pred protestniki v Caracasu razglasil za začasnega predsednika države.
Med nekaterimi protesti so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. V prestolnici Caracas je med demonstracijami prišlo do kaosa, ko je več deset mladih blokiralo cesto skozi bogato četrt Altamira. Vojska je odgovorila s solzivcem in gumijastimi naboji.
Iz Caracasa ter zveznih držav Tachira, Barinas, Portugesa, Amazonas in Bolivar poročajo o smrtnih žrtvah protestov. Večina žrtev je umrla zaradi strelnih ran.
Poziv k umiku diplomatov
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je sporočil, da ZDA ne bodo umaknile svojih diplomatov iz Venezuele kot je to zahteval Maduro potem, ko je predsednik ZDA Donald Trump priznal opozicijskega voditelja Juana Guaida, ki se je med protesti razglasil za začasnega novega predsednika države do volitev.
Maduro je pozval vse države, ki so priznale Guaida naj v 72 urah umaknejo svoje diplomatske predstavnike, ker z njimi prekinja diplomatske odnose. Guaido je medtem pozval te iste države naj svoje diplomate pustijo v Venezueli. Pompeo je sporočil, da ZDA Madura več ne priznavajo in zanje nima pravnih pooblastil za prekinitev diplomatskih odnosov z Venezuelo.
Nova barvna revolucija?
Guaida so medtem kot predsednika Venezuele priznale skoraj vse latinsko-ameriške države pa tudi ZDA in Kanada. Priznale so ga med drugim tudi Brazilija, Argentina, Čile, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Honduras, Paragvaj in Peru. Mehika tega ni storila, niti Urugvaj katerega zunanje ministrstvo je sporočilo, da skupaj z Mehiko predlagata nov proces vključujočih in kredibilnih pogajanj s polnim spoštovanjem prava in človekovih pravic.
Bolivijski predsednik Evo Morales je izrazil polno solidarnost z venezuelskim ljudstvom in Nicolasom Madurom ter obsodil imperialistični napad na državo.
Guaido se je Trumpu že zahvalil za priznanje in to v imenu vseh Venezuelcev, Rusija pa je bila medtem do drže Zahoda zelo kritična. Kot je na družbenem omrežju Facebook zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova, stališče Zahoda "kaže na odnos teh držav do mednarodnega prava, suverenosti ter načela nevmešavanja v notranje zadeve držav." Namestnik predsednika odbora za mednarodne odnose v ruski dumi Andrej Klimov je za državno agencijo RIA-Novosti dejal, da ZDA skušajo organizirati naslednjo barvno revolucijo v Venezueli.
Madura je danes podprl tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je z venezuelskim kolegom, s katerem sta že več let v tesnih odnosih, govoril po telefonu.
Sporni pravni manevri
Socialistični venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po volitvah leta 2015, na katerih je spričo hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija, z več spornimi pravnimi manevri parlament leta 2017 razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero pa je imenoval sebi poslušne člane. Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.
A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, so se razmere začele nevarno zaostrovati. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega, v sredo pa je v Caracasu prišlo do množičnih demonstracij, na katerih se je potem Guaido razglasil za začasnega predsednika.
EU poziva k volitvam
EU podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi, je v sredo zvečer sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Glasu množice, ki je v sredo pozvala k demokraciji v državi "ni mogoče ignorirati", je opozorila. Zavzela se je tudi za varnost demokratično izvoljenega parlamenta.
Mogherinijeva je v izjavi za javnost, ki jo je podprl tudi Svet EU, poudarila še, da "EU polno podpira narodno skupščino kot demokratično izvoljeno institucijo, ki ji je treba obnoviti pooblastila, te pa spoštovati". Treba pa je tudi spoštovati "državljanske pravice, svobodo in varnost vseh članov narodne skupščine, vključno z njenim predsednikom Juanom Guaidojem".
EU zaenkrat še ni zavzela tako jasnega stališča, čeprav je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk na Twitterju že izrazil pričakovanje, da bo Evropa podprla demokratične sile v Venezueli. "Za razliko od Madura ima narodna skupščina vključno s Juanom Guaidom demokratični mandat venezuelskih državljanov," je zapisal Tusk. Vendarle se Maduro zanaša predvsem na moč vojske, ki je, kot je sporočil obrambni minister Vladimir Padrino, zavrnila Guaidoja in podprla Madura. S tem se krepi strah, da bi v državi lahko prišlo do spopadov.
Mogherinijeva je v svojem sporočilu za javnost venezuelske oblasti pod vodstvom Madura pozvala, naj se vzdržijo uporabe sile. Kot je zapisala sta "nasilje in prekomerna uporaba sile s strani varnostnih sil popolnoma nesprejemljiva in zagotovo ne bosta rešila krize". "Državljani Venezuele imajo pravico do mirnih demonstracij, da si svobodno izbirajo svoje voditelje in odločajo o svoji prihodnosti," se je zavzela in ponudila tudi pomoč EU pri vzpostavljanju demokracije in vladavine prava v Venezueli.
