Naše uredništvo je poklicala Ljubljančanka in nam opisala, v kakšni stiski se je znašla zaradi visokih stroškov, ki nastajajo na račun oskrbe njenega moža v Domu starejših občanov (DSO) Ljubljana Vič - Rudnik. Pojasnila je, da za njegovo oskrbo (mož je skoraj nepokreten) prejemajo račun za 800 evrov. To sprejema, saj so tak strošek pričakovali. Ne strinja pa se z vsemi dodatnimi postavkami; s tem, kar ji zaračunajo kot dodatke za njegovo nego.
Bralka najprej izpostavi ceno plenic. »Možu pripadajo tri plenice, ena nočna in dve dnevni, stroške zanje krije zavod za zdravstveno zavarovanje, a vsaka nadaljnja plenica se plača. S tem, da so te v domu dražje, kot če bi jih kupila sama v lekarni ali kakšni drugi specializirani trgovini,« pravi in dodaja, da to še ni vse, saj da morajo plačati tudi nameščanje plenice; namestitev treh je všteta v ceno oskrbe, vse nadaljnja menjava pa stane en evro in en cent.
Doplačilo za TV in odpiranje zapornice
Upokojena Ljubljančanka izpostavi še eno postavko na računu, ki ji ni prav jasna, in sicer devet evrov za analogni priključek. »Če želi moj mož v sobi gledati televizijo, je ta strošek neizogiben. Pa še nekaj me moti, in sicer da sem morala, če želim dostopati do stavbe, kupiti daljinski upravljalnik za odpiranje zapornice v vrednosti 30 evrov, pri čemer bom, ko ga bom vrnila, nazaj dobila le pet evrov.«
»Čisto za vsako stvar, ki je možna, nas 'skubijo kot zajce'. Zdaj ko so pristojni napovedali dodatne podražitve oskrbe v domu, bo še huje,« pravi in pojasni, da komaj preživi mesec ob tako visokih stroških doma, saj mora za oskrbo moža kaj primakniti tudi od svoje že tako nizke pokojnine. »V trgovino grem redko. Kupujem samo hrano z znižano ceno. Tudi grejem se ne. To stane! Kaj naj, paziti moram,« opiše težke razmere, ki so realnost marsikaterega slovenskega upokojenca.
Izredna doplačila
Bistvo, ki ga je bralka želela izpostaviti, je, da že pri tako mizernih prihodkih, ki jih imajo oskrbovanci in svojci, zelo težko zagotavljajo finančna sredstva za to, da poravnajo vse stroške, ki jih nalagajo domovi za starejše, zato so v stiski, čutijo se prizadete in želijo pojasnila, kaj vsaka dodatna postavka pomeni in zakaj se sploh pojavljajo. Pričakovala je namreč, da je vse skupaj že všteto v »osnovno« ceno. Očitki gredo v smeri, da s temi izrednimi doplačili domovi samo polnijo svoje blagajne.
Obrnili smo se na direktorico DSO Ljubljana Vič - Rudnik, mag. Melito Zorec, in jo prosili, da se odzove na očitke bralke. Na začetku, potem ko smo opisali njen položaj, je Zorčeva poudarila, da so vse storitve, ki jih navaja bralka, del njihove dodatne ponudbe in ne spadajo v nobeno kategorijo oskrbe ali zdravstvene nege. »Gre za možnosti, ki jih ponujamo dodatno, odločitev zanje pa je vedno na strani stanovalca oziroma svojca. Stanovalcem in svojcem smo vedno na voljo za vsa pojasnila o naših storitvah, vključno s tem, kaj zajema cena osnovne oskrbe in kaj so opcijske dodatne storitve,« je dejala.
Namestitev plenice stane en evro
Nadalje nam je Zorčeva pojasnila, da po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovancem tako v domačem okolju kot v domu za starejše pripadajo tri plenice na dan. »Ker nam ZZZS dodatnih plenic ne plača, jih moramo našim uporabnikom zaračunati. Isto velja za nameščanje dodatnih plenic, saj gre za storitev, ki prav tako ni del nobene kategorije oskrbe. Ceno plenice (0,45 evra z DDV) izračunamo na podlagi povprečne cene treh plenic (dveh dnevnih in ene nočne) po ceniku dobavitelja. Nameščanje inkontinenčnih pripomočkov stane 1,01 evra z DDV za eno nameščanje. Stanovalec ali svojec lahko seveda dodatne plenice nabavi tudi drugje,« pravi direktorica DSO Ljubljana Vič - Rudnik. Pojasnila nam je še, da je v njihovi enoti Bokalce, kjer biva tudi bralkin svojec, porabljenih 536 dodatnih plenic za 145 stanovalcev.
Glede analognega priključka, za katerega je na mesec treba odšteti devet evrov, pa nam je Zorčeva povedala, da je tudi ta strošek izbiren. »V vseh skupnih prostorih našega doma so nameščeni televizijski sprejemniki in tam lahko stanovalci gledajo televizijo brez dodatnih stroškov. Uporaba lastnega televizijskega sprejemnika pa je osebna odločitev vsakega stanovalca in jo ponujamo kot dodatno možnost. Dom ima sklenjeno zelo ugodno pogodbo s ponudnikom komunikacijskih storitev prek kabelskega priključka za triletno obdobje, vendar se zaradi ukinjanja analognih programskih shem že dogovarjamo o prehodu k drugemu ponudniku,« je dejala. Tudi glede 30-evrskega daljinca za zapornico pove, da je njegov nakup izbiren.
Država breme prelaga nanje
Sogovornica poudarja, da zelo razumejo stiske svojih stanovalcev in njihovih svojcev. »Skupaj z nami so ujetniki sistema, s katerim država prenaša finančna bremena na same starostnike in njihove svojce. Že več kot 15 let zaman čakamo na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi vsem – in ne glede na njihovo premoženjsko stanje – zagotovil dostop do storitev, ki jih potrebujejo za dostojno starost, ter zagotovil prepotrebne dodatne finančne vire za delovanje domov za starejše. A to se bo očitno zgodilo šele takrat, ko bodo starejši dejansko prioriteta vladajoče politike, ne pa zgolj predmet predvolilnih obljub, na katere se potem zelo hitro pozabi,« je za konec dejala direktorica doma starejših.
