30. junija 1908 je nad območjem Tunguska v Rusiji prišlo do ogromne eksplozije. Njena moč, ki jo ocenjujejo na med 10 in 15 megaton, je z zemljo zravnala 2.000 kvadratnih kilometrov območja in podrla okoli 60 milijonov dreves. Njen vzrok? Meteorit, ki ga je razneslo približno 15 kilometrov nad površino Zemlje.
15. februarja 2013 je v zemljino atmosfero, nad rusko pokrajino Čeljabinsk, vstopil asteroid s premerom 20 metrov. Zasvetil je močneje od sonca, videli pa so ga v radiju 100 kilometrov. nekateri so pričali selo, da so čutili njegovo toploto. Vesoljski kamen je razneslo na višini 30 kilometrov, njegov zračni udar pa je povzročil večjo škodo na več 100 kilometrov dolgem in več 10 kilometrov širokem območju. Ruske oblasti so takrat poročale, da je bilo, zaradi posledic asteroida hospitaliziranih 112 ljudi, 180 ljudi je zaradi svetolsti meteorja utrpelo lažje poškodbe oči, 20 pa opekline.
Oba dogodka sta povzročili vesoljski telesi, ki jih človeški instrumenti niso zaznali pravočasno. Ne meteor z začetka prejšnjega, ne ta z začetka tega stoletja, nista bila opažena vse do njunega vstopa v zemljino atmosfero.
A ni potrebe, da je temu tako, trdi vesoljski inženir in nekdanji astronavt posadke Apollo 9 Russell 'Rusty' Schweickart. Prepričan je namreč, da obstaja rešitev za problem, ki ga našemu planetu in življu na njem predstavljajo asteroidi.
Vemo, da nas obkrožajo
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa vedo, da je tovrstnih vesoljskih kamnov, ki bi lahko ogrozili življenje na Zemlji, mnogo. To je bilo jasno tudi ameriškim oblastem, ki so leta 2005 Nasi naložile poseben cilj: najti 90 odstotkov asteroidov, ki so večji od 140 metrov in bi torej lahko povzročili katastrofe hujše od tiste v začetku prejšnjega stoletja, ob reki Tunguska.
A do sedaj so teleskopi na Zemlji in v vesolju identificirali manj kot tretjino teh blizuzemeljskih asteroidov, kar pomeni, da je v naši bližini najbrž še vedno več deset tisoč vesoljskih kamnov, ki so dovolj veliki, da bi lahko z obličja Zemlje zbrisali večje mesto.
Tehnologija obstaja
Schweickart je sicer prepričan, da ima Nasa na voljo ustrezno tehnologijo, da bi zastavljeni cilj lahko dosegla. Po njegovem mnenju bi Nasa lahko v vesolje poslala takoimenovano NEOCam, majhen infrardeči observatorij, primeren za iskanje blizuzemeljskih asteroidov.
"Gre za teleskop za kritična odkritja, ki lahko varuje življenje na Zemlji," je povedal Scweickart za portal Business Insider.
Asteroidi namreč odbijajo sončno svetlobo, kar pomeni, da če je teleskop ob pravem času obrnjen v pravo smer, lahko opazi asteroid kot hitro premikajočo se svetlo točko v vesolju. Teleskopi, ki jih imamo postavljene na Zemlji pa imajo dva problema: ne opazijo asteroidov, ki so v bližini sonca, saj jih zaslepi sončna svetloba, težko pa opazijo tudi asteroide, ki imajo površinop temne barve.
NEOCam bi rešil obe težavi. Ker bi bil nameščen v orbiti, ga ne bi ovirala 'zaslepljenost', opremljenost z infrardečo kamero pa bi mu pomagala izslediti tudi tiste asteroide, ki imajo površino temne barve.
Razvijalci teleskopa NEOCam so Nasi že večkrat ponudili idejo, ameriške oblasti pa so tu in tam razvoju tehnologije namenile nekaj denarja. a Schweikart je prepričan, da je to premalo: "Za božjo voljo, financirajte to kot glavni program. Ne postavljajte ga v še eno tekmovanje z znanostjo. Gre vendar za program javne varnosti," je prepričan nekdanji astronavt.
