Leva Delavska stranka ga je kot glavnega kandidata registrirala avgusta, čeprav od aprila prestaja 12-letno zaporno kazen zaradi korupcije in pranja denarja. Sodišče ga je julija lani spoznalo za krivega, da mu je veliko gradbeno podjetje OAS kot podkupnino obnovilo stanovanje ob morju, v zameno pa je podjetju priskrbel naročila pri državni naftni družbi Petrobas. Lula obtožbe zanika kot politično motivirane in se je razsodbo pritožil.
Proti kandidaturi so pritožbo na najvišje volilno sodišče vložili glavna državna tožilka Raquel Dodge in več desnih poslancev.
Zadnje ankete pred volitvami so pokazale, da Lula uživa kar 40-odstotno podporo, kar je skoraj dvakrat več od podpore, ki jo uživa drugi najbolje uvrščeni kandidat, desni populist Jair Bolsonaro, ki hvali vojaško diktaturo, ki je vladala v državi med letoma 1964 in 1985. Nastrojen je tudi proti homoseksualcem in temnopoltim prebivalcem.
Delavska stranka lahko sedaj za predsedniškega kandidata imenuje kandidata Lule za podpredsednika, bivšega župana Sao Paula Fernanda Haddada. Lahko pa se tudi pritoži na odločitev sodišča, tudi na vrhovno sodišče zaradi neskladnosti z ustavo.
Stranka je po odločitvi sodišča že sporočila, da se bo borila z vsemi sredstvi, da bo lahko priljubljeni bivši predsednik kandidiral na volitvah. Napovedala je vložitev pritožb na vsa možna sodišča, kot tudi, da ga bodo "branili na ulicah, ker je kandidat upanja".
Komisija ZN za človekove pravice je sicer ocenila, da bivšega predsednika ne bi smeli izključiti iz volilne tekme in da bi torej lahko volilno kampanjo vodil tudi iz zapora, dokler sodišče še ni odločilo o njegovi pritožbi na obsodbo na zaporno kazen. Tehnično bi to mnenje Brazilija morala spoštovati, a vlada v Brasilii je ocenila, da gre za priporočilo in ne pravno obvezujoče mnenje, navaja AFP.
Primer Lule je bil povezan z obsežnim korupcijskim škandalom, povezanim s Petrobrasam, v okviru katerega so zaprli več deset podjetnikov in politikov. Njegova stranka vidi v sojenju Luli poskus politične desnice, da bi mu onemogočili kandidaturo na predsedniških volitvah 7. oktobra.
