Letos so na Hrvaškem zaprli šest šol, v 117 pa se ni vpisal niti en nov učenec. Na zagrebški avtobusni postaji pa je skoraj vsakodnevno moč videti objokane matere, ki so na delo v tujino pospremile svoje sinove, hčerke in druge najbližje.
»V Nemčiji imam družino, ki je sinu našla delo. Končal je srednjo šolo za avtomehanika, zato bo v Nemčiji delal v delavnici. Odhaja, ker tukaj ni službe zanj, jaz pa sem prav tako že leta brez zaposlitve. Če se bo znašel, se bomo morda odselili tudi ostali. Poglejte, na Hrvaškem že sedaj ni bajno, bo pa še slabše,« je novinarjem povedala Ada.
Naslednja gospa je v solzah pripovedovala, da je na Hrvaško prišla le na obisk k sorodnikom, saj sicer že osem mesecev dela v restavraciji v Münchnu. Pred tem delala v domače Osijeku. Z njenim delom v trgovini se je preživljala cela štiričlanska družina. »Tukaj sem bila na minimalcu, imam dve hčeri. Ena je končala srednjo šolo, druga pa gre sedaj v drugi letnik. Starejša razmišlja o opravljanju vozniškega izpita, da bi lahko tudi ona prišla živeti in delati v München. Zelo težko mi je brez družine, toda v Nemčiji je življenje veliko boljše.« Ivana je še dodala, da se je iz njene soseščine v Nemčijo odselilo že pet družin.
Marijana, ki v Nemčiji živi že več kot štiri leta, se je tja odselila zaradi revščine. »Bili smo podnajemniki z majhnim otrokom. V Nemčiji nam je dobro, čeprav je tam povsem drugačen način življenja. Ne poznajo običaja pitja kave in posedanja. Kar pa me moti, je to, da nas imajo za ljudi drugega razreda, zato se bomo na Hrvaško verjetno vrnili čez nekaj let,« napoveduje Marijana.
»Bili smo na morju, sedaj pa se vračamo v Nemčijo. Tam nam je super, saj je bila mama leta na zavodu, opravljala pa je dela na črno. V Nemčiji je takoj dobila zaposlitev, prav tako oče. Čeprav pogrešava prijatelje, se na Hrvaško nikoli več ne bi vrnila,« sta povedala brat in sestra, otroka hrvaških emigrantov.
Hrvaška trpi hudo demografsko krizo, saj se na letni ravni iz države izseli več kot 50 tisoč prebivalcev.
