Novo šolsko leto je tik pred vrati. Na Hrvaškem ga pričakujejo z grenkim priokusom. Index.hr namreč poroča, da se zapira osem šol, 117 pa jih je takšnih, ki v letošnjem šolskem letu ne bodo imele novih učencev. Od osmih, ki zapirajo svoja vrata, je šest takšnih, ki so ta ukrep sprejele zaradi pomanjkanja učencev, dve pa zaradi selitve v novozgrajene stavbe. Po poročanju omenjene spletne strani je sporen predvsem podatek, da v 117 šolah letos ne bo novih učencev. Nad naslov prispevka so zapisali: "Propad Hrvaške".
Delež šol brez učencev v prvem razredu po izračunih tamkajšnjega pristojnega ministrstva znaša 9,95 odstotka. Razen osmih omenjenih bodo vse nadaljevale s svojim poslanstvom.
Tudi po podatkih državnih uradov v županijah je brez učencev tudi 113 podružničnih šol in štiri matične. Le v Varaždinski županiji in Zagrebu ni šole, ki v prvem razredu ne bi imela vpisanega enega učenca.
Delež šol brez učencev v prvem razredu po izračunih tamkajšnjega pristojnega ministrstva znaša 9,95 odstotka. Razen osmih omenjenih bodo vse nadaljevale s svojim poslanstvom.
Največ šol brez učencev v prvih razredih je v Šibensko-kninski županiji (20 odstotkov), v Vukovarsko-sremski (19,44 odstotka) ter Ličko-senjski (18,18 odstotka).
V desetih letih izgubila 204.000 prebivalcev
Leta 2008 je na Hrvaškem živelo 4,3 milijona prebivalcev, do konca lanskega leta pa se je število zmanjšalo za več kot 204.000, je podatke hrvaškega statistične urada navajala STA. "Iz Hrvaške je lani odšlo več kot 47.000 ljudi, nekaj več kot 15.000 pa se jih je priselilo, kar pomeni, da so izgubili mesto v velikosti Koprivnice ali pa skorajda mesta v velikosti Kranja in Celja. Največ izseljencev, 61 odstotkov, je odšlo v Nemčijo, medtem ko se je največ ljudi priselilo iz BiH, nekaj manj kot tretjina, je objavil hrvaški zavod za statistiko. Med izseljenci je skoraj polovica mlajših od 39 let, približno vsaki peti izseljenec je z vzhoda države, iz Slavonije," so zapisali.
Južna soseda je do leta 2008 beležila pozitivno razmerje med izseljevanjem in priseljevanjem, ko je zadnjič zabeležila približno 7000 več novih prebivalcev kot tistih, ki so se odselili. Izseljevanje se je okrepilo leto dni po vstopu v Evropsko unijo. "Leta 2014 je državo zapustilo približno 21.000 ljudi ali tretjino več kot leta 2013," je poročala STA. Znotraj države je lani bivališče spremenilo približno 71.500 ljudi. Največ jih je zapustilo območja Osijeka in Vukovarja na skrajnem vzhodu Hrvaške.
"Lani je bilo tudi 981 manj rojenih otrok ali 2,6 odstotka manj kot v letu 2016. Lani je bilo rojenih 36.556 otrok, med njimi nekaj več kot polovica fantkov. Umrlo je 148 novorojenčkov. Stopnja natalitete ali število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev je bila 8,9 promila. Poleg manjšega števila rojstev se je lani zvišalo število umrlih za 3,8 odstotka, kar je 1935 ljudi več kot v letu 2016. Med nekaj manj kot 53.500 umrlimi je bilo nekaj več kot polovica žensk. Negativni naravni prirast je bil lani rekorden, saj se je število hrvaških prebivalcev skrčilo za nekaj manj kot 17.000 ljudi. Gre za mesto velikosti Samoborja ali pa približno Ptuja. V desetih letih se je negativni prirast več kot podvojil, potem ko je leta 2008 znašal nekaj manj ko 8400 prebivalcev," je še poročala STA.
Hrvaški demografi že dlje časa opozarjajo na katastrofalno demografsko sliko ter ocenjujejo, da nobena hrvaška vlada v zadnjih več kot 20 letih ni izvajala ustrezne demografske politike kljub številnim sprejetim nacionalnim strategijam in programom.
