Vez med Josipom Brozom in Josipom Kopiničem, skrivnostnim možakarjem iz Radovičev pri Metliki, je bila ena od največjih zagonetk jugoslovanskega političnega zakulisja.
Zgodovinarji in Titovi sodelavci so Cenčiću očitali, da je namenoma objavil falsificirane zapise, saj naj bi z njimi poskušal izvesti revizijo zgodovine.
Kopinič je bil španski borec, viceadmiral sovjetske vojne mornarice in agent Kominterne. Čeprav je služil Stalinu, je bil zelo naklonjen Titu in mu kar dvakrat rešil življenje. Najprej ga je pred Kominterno ubranil obtožb o »trockizmu«, po vojni pa je Tita obveščal o Stalinovih namerah in Jugoslaviji pomagal preživeti spor z informbirojem. Nekateri viri celo pravijo, da je Titu sporočal o načrtovanju atentatov, ki jih je snoval Stalin. Čeprav po vojni ni prevzel politične funkcije, sta si s Titom ostala zelo blizu. Tudi zgodovinar Jože Pirjevec je dejal, da je bil Kopinič verjetno Titov najboljši prijatelj. Sta si tako zelo zaupala, da je Tito z njim delil svoje najbolj mračne misli? Cenčić, ki trdi, da je stenograf pogovora pridobil iz beograjskih arhivov, pravi, da je temu tako.
Čeprav je Josip Kopinič služil Stalinu, je bil zelo naklonjen Titu in mu je kar dvakrat rešil življenje.
»Vsega je kriv Edo!«
Tito in Kopinič sta se leta 1979, torej nekaj mesecev pred Titovo smrtjo, pogovarjala na nenaseljenem otočku Vanga, ki spada v skupino Brionskih otokov. Tito, ki je po pričevanju mnogih sodelavcev bil vedno precej skeptična osebnost, se je glede na zapise izpovedal svojemu tovarišu in obelodanil črne slutnje, ki so se leta po njegovi smrti potrdile.
»Nasprotoval sem ustavi iz leta 1974! Bil sem proti podeljevanju statusa državnosti pokrajinama in tistim delom ustave, ki republikam omogočajo odhod iz federacije brez dogovora z ostalimi republikami oziroma referenduma celotne države. Že takrat sem dejal, in to zdaj ponavljam, da bo 'zlo', ki je nastalo z uvedbo nove ustave, razbilo Jugoslavijo,« je, kot piše v stenogramu, Kopiniču dejal Tito. Izpostavil je tudi vrenje na Kosovu ter razočaranje nad orisi slabih odnosov med republikami. Za vse naj bi bil kriv 'Edo', torej Edvard Kardelj, arhitekt ustave in jugoslovanskega samoupravnega socializma.
JOSIP KOPINIČ
Med drugo svetovno vojno je bil poslan v Zagreb, kjer je vzdrževal zvezo med Italijo in Moskvo, imel je radijsko postajo, ki je Nemci niso nikoli odkrili. V tem času so ga hrvaški komunisti večkrat hoteli ubiti.
Kako je Tito ostal brez Nobelove nagrade?
Tito naj bi konec leta 1979 verjel, da je praktično vse izgubljeno, saj je bila komunistična partija po njegovem mnenju, tako Cenčić, že praktično mrtev aparat in skupaj z Jugoslavijo obsojena na propad. Prav tako ga je skrbelo, ali bo predsedstvo SFRJ kos nalogi, saj ni bil povsem prepričan o načrtu neimenovanja naslednika. Broz je Kopiniču tudi potožil glede Nobelove nagrade, ki si jo je želel, a je nikoli ni dobil. »Goli otok je ustvaril Kardelj … ko smo po prijetju Stalinovih simpatizerjev imeli razpravo o izolaciji aretiranih, je Kardelj predlagal Goli otok kot najboljšo rešitev. Zaradi Golega otoka nisem dobil Nobelove nagrade za mir, čeprav so me številni svetovni državniki predlagali,« je bil grenak Tito.
Gre za lažni zapis
Cenčić se je zaradi svojega pisanja znašel v precejšnji nemilosti nekdanjih Titovih sodelavcev in zgodovinarjev. Leta 1983 je s provokativno knjigo Enigma Kopinič v javnost spravil nekatera neznana dejstva o predvojnem delovanju Tita in partije. Pri nastajanju knjige je sodeloval tudi sam Kopinič, vendar je verodostojnost trditev za nekatere še vedno vprašljiva, saj ni podprta z dokumenti, temveč le s pričevanjem Titovega prijatelja. Veliko bolj buren pa je bil odziv na knjigo Titova poslednja izpoved, iz katere izhaja sporni prepis pogovora med Titom in Kopiničem. Zgodovinarji in Titovi sodelavci so namreč Cenčiću očitali, da je namenoma objavil falsificirane zapise, saj naj bi z njimi poskušal izvesti revizijo zgodovine in Tita posthumno priključiti nacionalistični liniji vse močnejših srbskih generalov v Jugoslovanski ljudski armadi.
