Skoraj 200 držav in EU se je s pariškim sporazumom iz leta 2015 zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje.
Bolj kot se bližamo začetku izvajanja pariškega sporazuma z letom 2021, vse bolj kaže, da potrebujemo ustrezne odločitve tako glede izpolnjevanja zavez na področju podnebnih financ kot tudi na področju boja proti izpustom toplogrednih plinov ter prilagajanja na podnebne spremembe. "Če tega ne izpolnimo, je tako, kot bi šli v bitko z najhujšim viharjem pete kategorije le z dežnikom," je besede izvršne sekretarke Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Patricie Espinosa povzel slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus.
"Strinjam se, da moramo najprej opraviti domačo nalogo, da bi se lahko spopadli s tem viharjem," je dejal Kus, ki slovenska stališča zastopa v nemškem Bonnu.
V uvodnih pogovorih je po njegovi oceni znova moč zaznati pomanjkanje medsebojnega zaupanja. "Države v razvoju sprašujejo, kdaj bodo razvite države izpolnile obljubo o mobilizaciji 100 milijard ameriških dolarjev letno, kdaj bodo izpolnile zavezo o dvigu ambicije do 2020," je povedal.
Dejstvo je namreč, da nas načrtovani cilji, ki so jih države predložile v času priprav na sprejem pariškega sporazuma, pripeljejo do dviga povprečne globalne temperature za tri stopinje Celzija. To je še enkrat več od cilja, zastavljenega v sporazumu, ki govori o 1,5 stopinje. Tudi za manj ambiciozen cilj dveh stopinj "se bo treba potruditi bistveno bolj, kot se trudimo sedaj", je opozoril sogovornik.
Knjiga pravil intalanoa dialog
Glavna naloga tehničnih pogajalcev v Bonnu je pripraviti knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma. "A to je tehnični dokument, ki ga je veliko lažje pripraviti, ko dosežeš dovolj visoko zaupanje in izpolniš obljube," je pojasnil Kus. Pisanja samega dokumenta se tako pogajalci še niso lotili. Potreben potisk v pravo smer bi lahko prinesel t. i. talanoa dialog, ki se v Bonnu uradno začenja v nedeljo. Izraz prihaja s pacifiških otokov in pomeni vključujoč, transparenten, spoštljiv, v rešitve usmerjen dialog. "Tak dialog potrebujemo," je poudaril Kus.
Tako bo na celodnevni konferenci vsaka država imela priložnost povedati, kako vidi sedanje stanje, kam želi iti in kako želi priti do tja. Države bodo predstavile dobre prakse in svoje ideje za prihodnost. Dialog se bo nadaljeval vse do decembrske podnebne konference na Poljskem, ko ga bodo ministri v političnem dialogu predvidoma zaključili z deklaracijo o poti naprej.
EU zgled drugim državam
Trdnost globalnega soglasja o boju proti podnebnim spremembam je sicer močno zamajal ameriški predsednik Donald Trump, ki se je lani poleti odločil, da ZDA popelje iz sporazuma. Odhod ZDA je v skladu z določili pogodbe mogoč šele 4. novembra 2020.
Evropska komisija sicer ostaja na čelu podnebnih prizadevanj. "To ne pomeni, da počne dovolj, tudi unija bo morala skupaj z drugimi dvigniti svojo ambicijo," je poudaril Kus. Vendarle pa je njen relativni delež trenutno takšen, da lahko služi kot zgled drugim državam.
Medtem ko je svet pri zbiranju 100 milijard dolarjev letno za podnebno pomoč državam v razvoju trenutno šele nekje na polovici, je od zbranih 50 odstotkov polovica sredstev EU, je ponazoril slovenski pogajalec. Glede tega denarja je sicer ocenil, da bo do leta 2020 zelo težko zbrati obljubljeno vsoto, tudi zaradi velikega primanjkljaja sredstev iz ZDA, ki so povsem ustavile podnebno pomoč. O sodelovanju članov ameriške delegacije Kus pravi, da jih zaenkrat praktično ni slišati, ne oglašajo se ne na plenarnem zasedanju ne na drugih dogodkih, čeprav so prisotni. Po njegovem bo zelo zanimivo slišati, kaj bodo povedali na talanoa dialogu.
Podnebna konferenca v Bonnu, ki je tehnične narave, bo trajala do 10. maja.
