Konservativni člani vrhovnega sodišča ZDA so med obravnavo prepovedi vstopa v ZDA državljanom določenih muslimanskih držav nakazali, da se bodo pri odločitvi konec junija postavili na stran predsednika Donalda Trumpa in mu dovolili prepoved, kar so sodišča nižje stopnje doslej zavračala.
Vrhovno sodišče obravnava pritožbo pravosodnega ministrstva na odločitev prizivnega sodišča v San Franciscu, ki je ugotovilo, da je zadnja v vrsti Trumpovih prepovedi prav tako neustavna kot prejšnje. Trumpove prepovedi potovanj so lani pognale na ulice več tisoč protestnikov ter ustvarile popolno zmedo v mednarodnem zračnem prometu.
Državljani petih držav po Trumpovem mnenju potencialni teroristi
Vrhovno sodišče sedaj odloča o zadnji, malce bolj premišljeni prepovedi vstopa v ZDA državljanom Irana, Libije, Somalije, Sirije in Jemna, ki je bila sprejeta septembra lani. Trumpov zagovor odločitve je, da gre za nacionalno varnost. Državljani omenjenih držav naj bi bili potencialni teroristi in zato jim prepoveduje prihod.
Od konservativne ideologije sta se doslej občasno ločila le predsednik vrhovnega sodišča John Roberts in Anthony Kennedy, ki pa sta s smerjo svojih vprašanj nakazala, da bosta dala prav Trumpu. Sodišče ima še tri izrazito konservativne člane vrhovnega sodišča - Samuela Alita, Clarenca Thomasa in Neila Gorsucha, ki ga je imenoval Trump. Preostala četverica sodnikov oziroma sodnic je liberalna in ob objavi odločitve se pričakuje izid pet proti štiri v korist Trumpa.
Nasprotniki prepovedi so tožbo vložili med drugim na Havajih in zmagali na prvi stopnji ter na prizivnem sodišču z argumentom, da prepoved ni nič drugega kot izraz Trumpove sovražnosti do muslimanov, ki jo je javno razglašal v času predsedniške kampanje 2016. Odločitev tudi krši zvezno imigracijsko zakonodajo ter ustavno prepoved verske diskriminacije.
Alito je dejal, da v Trumpovi prepovedi ne vidi ničesar podobnega prepovedi vstopa muslimanom, Roberts je izražal dvom, da bi lahko predsedniku kakorkoli zavezali roke pri odločanju o zadevah nacionalne varnosti, Kennedy pa je poudarjal, da prepoved ni večna in se lahko v prihodnje kakšno državo črta s seznama.
Gorsuch je šel še dlje in menil, da tožniki sploh niso bili upravičeni do sodnega izpodbijanja Trumpove odločitve. Odvetnik Trumpove vlade Noel Francisco je menil, da predsednikovih izjav proti muslimanom med kampanjo sploh ne bi smeli upoštevati, ker takrat še ni bil predsednik. Torej naj bi obstajala verjetnost, da je po nastopu položaja spremenil mnenje o muslimanih.
Nov protest
Pred poslopjem vrhovnega sodišča so potekali protesti, vendar množica ni bila velika. Za podpornike levega predsedniškega kandidata demokratov Bernarda Sandersa, ki iz užaljenosti niso volili njegove nasprotnice Hillary Clinton, pa je bila razprava na vrhovnem sodišču še en poduk o pomenu izida predsedniških volitev.
Predsednik lahko ukrepa in predlaga zakone, kongres jih sprejema ali zavrača, vrhovno sodišče pa je tisto, ki ima zadnjo besedo. Člane vrhovnega sodišča in vse zvezne sodnike imenuje predsednik in Trump ima priložnost, da ameriško družbo v naslednjih letih obrne v določeno smer za desetletja naprej.
Izrazita tarča konservativcev je trenutno prizivno sodišče v San Franciscu, ki je od 70. let prejšnjega stoletja izrazito liberalno, kmalu pa bo ostalo brez najmanj devetih sodnikov in naslednike bo imenoval Trump. Senatni republikanci so predsedniku Baracku Obami brez oklevanja blokirali imenovanje naslednika pokojnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie in Trump je imenoval Gorsucha ter ohranil konservativno večino sodišča.
